V zadnjih dneh smo priča eni največjih evakuacij slovenskih državljanov vseh časov iz tujine v domovino. Po ameriško-izraelskem napadu na Iran so se razmere v regiji zaostrile, letalske družbe so prizemljile svoja letala, več sto potnikov pa se ni moglo vrniti v Slovenijo. Po posredovanju slovenske vlade se postopoma vračajo v Slovenijo, toda možnosti, da bi zaradi nepričakovanega in neljubega obstanka od kogar koli prejeli odškodnino za nevšečnosti, ni nobene. Kot je povedal generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević, se vojna šteje kot višja sila, zavarovalne police pa dogodke, ki nastopijo zaradi višje sile, izključujejo, zato v takšnih primerih nihče ne more odgovarjati.
Odškodnine v primerih zamud
Po drugi strani so letalske družbe potnikom dolžne izplačati odškodnino v primeru zamude letal. Toda možnosti, da bi potniki od letalskih družb dejansko prejeli zakonsko določeno odškodnino, so pičle, saj je za nekaj stotakov potrebno dolgotrajno pravdanje, stroški odvetniških storitev pa lahko nekajkrat presegajo morda dosojeni znesek odškodnine, je dejal Mrvaljević.
Na Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) – ki ima 20-letne izkušnje pri zaščiti pravic malih delničarjev in je znano tudi po kolektivnih tožbah, ki jih je sprožilo zaradi odškodovanja malih delničarjev, v skupni višini več kot 250 milijonov evrov – so se v zadnjem času obrnili številni potrošniki in njihovi zastopniki. Ti pri uveljavljanju svojih pravic do letalskih družb niso bili uspešni. »Kljub jasni pravni ureditvi, dokazljivi upravičenosti posameznih primerov in pravilno posredovanim zahtevam številni od njih od letalskih družb v predpisanem roku niso prejeli niti odgovora, kaj šele kakršno koli povrnitev oškodovanja,« so pred dobrim mesecem sporočili iz VZMD in izpostavili, da so reprezentativna potrošniška organizacija, ki je tudi na seznamu upravičenih oseb za vložitev čezmejnih potrošniških kolektivnih tožb v državah članicah EU.
Na več letalskih družb je VZMD pred kratkim naslovilo poziv k spoštovanju uredbe EU o pravicah letalskih potnikov. Zaradi neodzivnosti ali ponujene neprimerne kompenzacije so se nekateri upravičenci tudi že obrnili na posamezne nacionalne agencije za civilno letalstvo. »Ker gre za manjše zneske, ki ne upravičujejo pravdnih stroškov individualne tožbe, so izpolnjeni pogoji za vložitev kolektivne tožbe,« so pojasnili v VZMD in poudarili, da v primeru terjanja odškodnin od letalskih prevoznikov sodelujejo s ponudnikom za uveljavljanje odškodnin letalskih potnikov Delayco.
Telefonske številke niso na voljo
Direktor VZMD Matjaž Car je za Dnevnik pojasnil, da so letalske družbe okoli sebe zgradile kitajski zid in se sistematično izogibajo plačilu odškodnin. »Pritožbene procese imajo oblikovane tako, da upravičenci pogosto izgubijo voljo v prizadevanjih za prejem odškodnine. Letalske družbe se pogosto sprenevedajo, izgubljajo oziroma zahtevajo dodatno dokumentacijo, telefonske številke, na katere bi lahko poklicali upravičenci do odškodnin, niso na voljo, prav tako ne imena in priimki uslužbencev, s katerimi bi lahko govorili,« je dejal Car. Po pojasnilih Mrvaljevića so težave pri izplačilih odškodnin ene in iste, pri čemer so izrazitejše pri nizkocenovnih prevoznikih. »Ko nastopijo težave, na mejle nihče ne odgovarja.«
Po Carjevih pojasnilih izplačilo odškodnin potnikom v primeru zamud letov opredeljuje direktiva EU. Po njej so potniki upravičeni do pomoči pri zagotavljanju hrane, pijače in nastanitve ter odškodnine v višini do 600 evrov, kar je odvisno od dolžine leta in razdalje, razen v primeru izjemnih okoliščin, kamor bi lahko uvrstili aktualno vojno v Iranu. Kot je pojasnil Matej Knaus, direktor in lastnik ene od največjih slovenskih turističnih agencij Palma, je ključna težava v tem, ker se pravila EU za letalske prevoznike razlikujejo od pravil za turistične agencije: medtem ko so letalski prevozi pristojnost komisarja EU za promet, so turistične agencije podvržene potrošniškim organizacijam.
Ob zamudah letov v nekaterih primerih odškodnin, ki jih določa evropska direktiva, ni mogoče prejeti v celoti. Po besedah Mrvaljevića je v primeru leta letalske družbe, ki nima sedeža v EU, denimo na letu iz Ljubljane v Dubaj, mogoče zahtevati odškodnino, v obrnjeni smeri pa ne. Po drugi strani je denimo od letalske družbe Lufthansa, ki ima sedež v EU, odškodnino mogoče prejeti tako za let na progi Ljubljana–Dubaj kot za let v obrnjeni smeri.
