Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je na tiskovni konferenci pojasnil, da je romunski F-16 raketo razstrelil malo po poldnevu po lokalnem času, in sicer med jezerom Vortsjarv in mestom Poltsamaa. Dodal je, da so letalnik prepoznali kot morebitno grožnjo še pred vstopom v estonski zračni prostor.
»Iz Latvije smo prejeli zgodnje opozorilo o dronu, ki je skrenil iz smeri, Estonija pa mu je sledila, dokler ga niso sestrelila romunska bojna letala, ki sodelujejo v misiji varovanja zračnega prostora nad Baltikom,« so zapisali v izjavi estonskega ministrstva za obrambo.
Po poročanju lokalnih medijev, ki so objavili tudi fotografije ostankov, je dron strmoglavil v gozd, približno 30 metrov od najbližje stanovanjske stavbe. »Slišal se je glasen pok, nato pa sem videl, kako dron pada z neba,« je za estonsko javno televizijo ERR povedal eden od domačinov.
Ukrajina se je opravičila in obtožila Rusijo
Pevkur je dejal, da je o incidentu takoj govoril s svojim ukrajinskim kolegom, ki se je za dogodek opravičil. »Estonija ni nikomur razen zaveznikom dala dovoljenja za uporabo svojega zračnega prostora, Ukrajinci pa tega dovoljenja niso niti zahtevali,« je poudaril estonski minister.
Kijev obtožuje Rusijo, da namerno preusmerja ukrajinske drone, ki so izstreljeni proti Rusiji. Tiskovni predstavnik ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve Heorhij Tihi je po poročanju BBC dejal, da »Rusija z okrepljeno propagando še naprej namerno preusmerja ukrajinske drone proti Baltiku. Estoniji in vsem našim baltskim prijateljem se opravičujemo za te nenamerne incidente.«
Niz incidentov in ruske obtožbe
Moskva se o najnovejšem incidentu še ni uradno izrekla, je pa že pred tem obtožila tri baltske države, da Ukrajini omogočajo uporabo svojih zračnih koridorjev za napade na cilje znotraj Rusije
Le nekaj ur pred incidentom je ruska zunanja obveščevalna služba objavila trditve, da Ukrajina načrtuje izstrelitev dronov na ruske cilje z ozemlja Estonije, Latvije in Litve ter da so ukrajinski vojaški upravljalci dronov že razporejeni v vojaških bazah v Latviji.
Latvija je te trditve zavrnila kot rusko dezinformacijo, tamkajšnje ministrstvo za zunanje zadeve pa je sporočilo, da Riga ni dala soglasja za uporabo svojega ozemlja in zračnega prostora za napade na cilje v Ruski federaciji. Tudi ukrajinski tiskovni predstavnik Tihi je poudaril, da v najnovejših lažeh Moskve ni niti kančka resnice«.
Naraščajoče napetosti na Baltiku
Kot poroča BBC, je to le zadnji v nizu vdorov dronov v zračni prostor članic Nata. Prejšnji teden je latvijska premierka Evika Siliņa odstopila s položaja zaradi politične krize, ki so jo sprožili izgubljeni ukrajinski droni, namenjeni proti Rusiji.
V začetku tega meseca sta dva ukrajinska drona zadela prazno skladišče nafte v Latviji, za kar je Ukrajina prav tako okrivila rusko motenje signalov. Podobne vdore so zabeležili že marca.
V treh baltskih državah, ki ležijo na najvzhodnejšem krilu Nata, raste zaskrbljenost, da Moskva načrtuje velike provokacije, s katerimi bi preizkusila odločnost severnoatlantskega zavezništva.
Več držav Nata je že lani privolilo v premestitev svojih enot in bojnih letal na vzhod, potem ko je več kot deset dronov vstopilo v zračni prostor Poljske. Ukrajina je sicer v zadnjem času okrepila napade z droni in raketami na cilje v Rusiji, vključno z naftnimi in plinskimi objekti v bližini baltskih držav, kar je odgovor na silovito invazijo, ki jo je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil leta 2022.