Zaostreni odnosi med zaposlenimi in vodstvom podjetje Lesonit iz Ilirske Bistrice, ki so se v preteklem letu rezultirali z dvourno opozorilno stavko, bi se lahko izboljšali. »Po opozorilni stavki so se razmere umirile. Upam na najboljše,« je povedal Peter Virant, predsednik sindikata Pergam Lesonit. Po njegovih besedah je bil ključna težava v tem, ker so bile plačilne liste zaposlenim težko razumljive, kljub večkratnim pozivom sindikata, da pregledno predstavi sistem, pa vodstvo družbo tega ni naredilo. Kot je pojasnil direktor Lesonita Giorgio Barzazi, so presenečeni in razočarani, da je do stavke prišlo. »Zgodila se je še preden, so naši zaposleni prejeli plačilne liste in to kljub temu, da smo v podjetju vložilo znaten napor v zviševanje plač.«
Po besedah Barzazija v Lesonitu zaposlujejo okoli 150 delavcev. »Toda za našo dejavnost so zelo pomembni tudi zunanji sodelavci, pri čemer po ocenah delo zagotavljamo še vsaj okoli 350 osebam. Samo v Občini Ilirska Bistrica sodelujemo s približno petdesetimi podjetji, ki nam letno obračunajo storitve in blago v višini okoli petih milijonov evrov.«
Potem ko je Lesonit v letu 2024 ustvaril 57,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo sedem odstotkov manj, kot v letu 2024, pri čemer se je čisti dobiček znižal za pet odstotkov, na 4,4 milijona evrov, so lani imeli okoli 60 milijonov evrov prometa. »Lesonit posluje pozitivno, vendar je v zadnjih letih sposobnost zagotavljanja likvidnosti manjša, saj so naši investicijski načrti, zaradi nerazumljivo počasnih postopkov, že predolgo blokirani,« je dejal Barzazi.
Ponovno odločanje o okoljevarstvenem dovoljenju
Po štirih letih odločanja je Lesonit sicer sredi julija 2024 dobil okoljevarstveno dovoljenje za širitev proizvodnje vlaknenih plošč. Toda marca lani je vlada odločila, da so pritožbe stranskih udeležencev – okoljske organizacije Alpe Adria Green, številnih posameznikov, ki so se povezali v civilno iniciativo Eko Bistrc in Občine Ilirska Bistrica - v postopku utemeljene, zato je zadevo vrnila v ponovno odločanje okoljskemu ministrstvu. Po pojasnilih okoljskega ministra, jim je vlada, kot pritožbeni organ, naložila, da morajo postopek dopolniti oziroma odpraviti pomanjkljivosti v skladu z njenimi navodili. V ponovnem odločanju na ministrstvu sledijo napotilom vlad in so v fazi ugotavljanja dejanskega stanja, zaradi kompleksnosti in obširnosti vloge pa ne morejo predvideti, kdaj bo sprejeta dokončna odločitev.
Ko so povedali na ilirskobistriški občini se v letu 2024 izdano okoljevarstveno dovoljenje nanaša na obratovanje naprave z zmogljivostjo 610 kubičnih metrov vlaknenih plošč na dan. »V ponovljenem postopku pa so na ministrstvu za okolje Lesonit pozvali k dopolnitvi vloge z dodatnimi pojasnili in dokazili glede dejanske maksimalne zmogljivosti naprave. »Lesonit zatrjuje, da znaša 610 kubičnih metrov na dan, vendar na občini menimo, da predložena pojasnila in dokazila tega ne izkazujejo. Po naši presoji maksimalna zmogljivost naprave znaša največ 513 kubičnih metrov na dan. Ob tem so na Občini Ilirska Bistrica poudarili, da pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja niso izpolnjeni niti v primeru, če bi Lesonitu uspel izkazati zatrjevano zmogljivost 610 kubičnih metrov dnevno. »Presoja vplivov na okolje je bila namreč opravljena le za zmogljivost 514 kubičnih metrov na dan, ne pa za večjo, zdaj zatrjevano kapaciteto. Zato za višjo proizvodnjo okoljevarstveno dovoljenje ne more biti izdano brez predhodno izvedene ustrezne presoje vplivov na okolje.«
Po opozorilih ilirskobistriške občine se prebivalci na območju Ilirske Bistrice že zdaj soočajo s prekomernimi in zdravju škodljivimi vplivi delovanja obrata, ki bi se z nadaljnjo širitvijo proizvodnje še povečali. Obstoječi ukrepi za preprečevanje emisij v zrak niso zadostni, zlasti ob upoštevanju posebnosti lokacije naprave in njene bližine stanovanjskim območjem. Širitev proizvodnje bi pomenila tudi povečanje emisij hrupa ter dodatno poslabšanje kakovosti zraka, vključno s povečanimi koncentracijami formaldehida, dušikovih oksidov, delcev PM10 in PM2,5, benzena ter fenolnih smol. Te snovi predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi in so povezane z večjimi tveganji za pojav rakavih obolenj, infekcijskih bolezni dihal ter kroničnih pljučnih bolezni. Zato menimo, da nadaljnje povečanje proizvodnje, brez celovite in posodobljene presoje vplivov na okolje, ni dopustno,« so dejali na Občini Ilirska Bistrica.
Zastarele proizvodnje zmogljivosti
Po besedah Barzazija je zaplete pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja težko komentirati. »Zavedamo se namreč, da bi v katerikoli drugi evropski državi in posledično tudi drugod po svetu našo investicijo ne le že izvedli, temveč bi jo sprejeli z velikim navdušenjem. Preseneča, da tisti, ki se predstavljajo kot zagovorniki okolja, našo naložbo blokirajo, namesto da bi naredili vse za njeno pospešitev. V današnjih časih večja proizvodnja ne pomeni tudi večjega onesnaževanja. Del obrata, ki ga nameravamo posodobiti, je star približno 40 let. Z novo naložbo bi Lesonit postal okoljsko najučinkovitejši obrat na svetu. Žalosti nas, da tega ministrstvo in peščina posameznikov niso prepoznali,« je povedal Barzazi. Ob tem je dodal, da bi nazivna proizvodna zmogljivost povečala največ za 30 odstotkov glede na trenutno zmogljivost oziroma manj kot 20 odstotkov glede na na trenutno dovoljeno omejitev.
Potem ko je pred desetletjem propadlo koroško podjetje Lesna tip, v turški lasti, je Lesonit ostal edini večji predelovalec manj kakovostnega lesa v Sloveniji, ki ga je, zaradi vremenskih ujm, na voljo veliko. Kot je pojasnil poznavalec razmer, Italijani v proizvodne zmogljivosti Lesonita, ki so zastarele, niso veliko vlagali, in da bi lahko preselili proizvodnjo iz Slovenije. Kot je povedal Barzazi, v letu 2025 ni bilo izvedenih nobenih naložb, so pa za vzdrževanje namenili osem milijonov evrov, »vendar je jasno, da s tem ni možno dolgoročno napredovati.« Na vprašanje, ali bi se lahko v Lesonitu odločili, da bi preselili proizvodnjo iz Slovenije, je Barzazi odgovoril, da takšna možnost obstaja.