V nagovoru na Svetovnem vrhu vlad v Dubaju je Dalio dejal, da smo nevarno blizu spopada, v katerem se denar uporablja kot orožje. To vključuje ukrepe, kot so trgovinske prepovedi, onemogočanje dostopa do borz in uporaba dolga kot sredstva pritiska.
»Na samem robu smo,« je dejal Dalio. »To ne pomeni, da smo že v vojni, vendar smo ji zelo blizu. Zelo hitro bi lahko zdrsnili čez to mejo, saj na obeh straneh vlada velik strah,« je povedal za CNBC, ki ga povzema hrvaški Index.
Kot primer je navedel nedavne napetosti v zvezi s poskusi Trumpove administracije, da bi Grenlandijo, sicer dansko ozemlje, spravila pod nadzor Washingtona.
Opozoril je na strah med evropskimi lastniki premoženja v ameriških dolarjih, da bi se lahko znašli pod sankcijami. Po drugi strani pa obstaja tudi »povratni strah Združenih držav, da bi lahko ostale brez evropskega kapitala ali da Evropa ne bi več hotela kupovati njihovih državnih obveznic«, je dejal.
»Logično je biti zaskrbljen«
Po raziskavi banke Citi so evropski vlagatelji med aprilom in novembrom kupili kar 80 odstotkov vseh ameriških državnih obveznic, ki so jih tujcem prodale ZDA.
»Kapital in denar sta ključna,« je poudaril Dalio. »Danes po vsem svetu vidimo uvajanje omejitev pretoka denarja. Vprašanje je, kdo bo naslednji to občutil. Torej – na robu smo. To ne pomeni, da je vojna že tu, a povsem logično je biti zaskrbljen.«
Odkar se je lani vrnil v Belo hišo, je ameriški predsednik Donald Trump uvedel, nato pa umaknil vrsto kaznovalnih carin proti partnerjem in tekmecem, kar je povzročilo velike pretresе na finančnih trgih.
»Neravnovesje, ki je lahko orožje«
Dalio je dodal, da so se v preteklosti v takšnih spopadih uporabljali tudi ukrepi, kot je nadzor menjalnih tečajev. Dejal je, da se institucije, kot so državni investicijski skladi in centralne banke, že zdaj zavarujejo in pripravljajo na morebitne omejitve.
Poudaril je, da so se tovrstni konflikti v preteklosti razvijali ob »velikih vojnah«. Kot primer je navedel obdobje pred vstopom ZDA v drugo svetovno vojno, ko je Amerika uvedla sankcije zoper Japonsko po drastičnem poslabšanju odnosov.
»Podobno situacijo si danes lahko predstavljamo med Kitajsko in ZDA ali celo – o čemer se že ugiba in govorijo voditelji različnih držav – med ZDA in Evropo. Ker je nasprotje trgovinskega primanjkljaja pravzaprav kapital, nastaja neravnovesje, ki se ga lahko uporabi kot orožje,« je dejal.
»Zlato ostaja najboljša zaščita«
Sredi teh napetosti je zlato še vedno najboljše zatočišče za denar, meni Dalio, tudi po nedavnem večjem padcu cen plemenitih kovin. Do danes sta zlato in srebro že pokazala prve znake okrevanja.
»Vrednost zlata se ne spreminja čez noč,« je odgovoril na vprašanje, ali bi moral nedavni padec cen omajati zaupanje v zlato kot najvarnejšo naložbo.
»Zlato je danes 65 odstotkov dražje kot pred letom dni, obenem pa je padlo za približno 16 odstotkov glede na svoj vrh. Menim, da ljudje delajo napako, ko se sprašujejo, ali bo cena rasla ali padala in ali bi ga morali kupiti prav zdaj,« je dejal Dalio.
»Namesto tega bi morale vlade in veliki skladi določiti, kolikšen delež svojega premoženja želijo imeti v zlatu, in se tega držati. Zlato je odlično za razpršitev tveganj, saj se vede drugače kot druge naložbe, ki se lahko znajdejo v težavah.«
»Ker zlato služi uravnoteženju, najbolj zasije prav v slabih časih, medtem ko v obdobjih blaginje zaostaja,« je zaključil Dalio.
