Francoski Le Monde trdi, da je Srbija glavno vozlišče ruskih operacij destabilizacije v Evropi. Trditev utemeljujejo z več razlogi, prvi pa je primer treh srbskih državljanov, ki so bili v Srbiji obsojeni zaradi vohunjenja in rasne diskriminacije, ker so septembra 2025 pred devetimi džamijami v pariški regiji nastavili svinjske glave, z zeleno barvo pa so obarvali spomenik holokavsta in tri pariške sinagoge maja 2025.
Sodba, ki je bila izrečena v tajnosti konec decembra v okviru dogovora o priznanju krivde, je v javnosti prišla 6. marca. O njej je prvi poročal Radio Free Europe (Radio Slobodna Evropa), vpogled vanjo pa je imel tudi Le Monde. V sodbi je namreč potrjeno, da je skupina "prejemala ukaze in finančna sredstva od struktur obveščevalnih služb Ruske federacije".
Za nekaj tisoč evrov jih je rekrutiral in poslal v Francijo človek, ki je v sodbi označen kot "Hunter". Domnevno gre za Srba Aleksandra Savića. Medtem ko Savićeva usoda ostaja neznana, so bili njegovi rekruti obsojeni na kazni od šest do osemnajst mesecev hišnega pripora z elektronskim nadzorom. Preiskava poteka še proti osmim osebam.
Druge akcije destabilizacije
Po navedbah sodišča je skupina organizirala tudi druge akcije, ki so minile skoraj neopaženo. Aprila 2025 so v bližini Slavoloka zmage in v 18. pariškem okrožju nalepili od 600 do 700 nalepk, ki so pozivale k spominu na genocid nad Armenci.
Julija istega leta so pred Brandenburškimi vrati v Berlinu postavili plastična okostja. Na sporočilih v nemščini, v katerih je bil omenjen kancler Friedrich Merz, je pisalo: "Še vedno čakam na pokojnino. Hvala, Merz."
Srbsko pravosodje je sklenilo, da je bil "cilj skupine izvajanje akcij politične destabilizacije ter spodbujanje verskega in etničnega sovraštva v Franciji in Nemčiji".
Srbija kot ruski poligon
Septembra je moldavska policija aretirala več kot 70 Moldavcev in Romunov zaradi suma, da so se usposabljali na ozemlju Srbije za pripravo neredov pred parlamentarnimi volitvami, na katerih so na koncu mirno zmagale proevropske stranke.
Po podatkih srbske policije je ta skupina štela več kot 150 oseb, ki so tedne obiskovale usposabljanje v taboru blizu mejo med Srbijo in Bosno in Hercegovino. V tem primeru sta bila aretirana tudi dva srbska državljana, usoda domnevnega organizatorja tabora, ruskega državljana, pa ostaja neznana.
Zakaj ravno Srbija?
Izbira Srbije za te operacije ni naključna. Službe ruskega predsednika Vladimirja Putina imajo raje državljane držav z nizkim življenjskim standardom in močnim proruskim razpoloženjem. Tako je v primeru "rdečih rok" na spomeniku holokavstu leta 2024 Kremelj uporabil Bolgare, ki jih je pariško sodišče oktobra 2025 nepravnomočno obsodilo, navaja francoski medij.
Koristno je tudi, da ruski državljani za vstop v Srbijo ne potrebujejo vizumov, prav tako jih srbski državljani ne potrebujejo za potovanje v EU.
Le Monde še piše, da je raziskovalni portal BIRN odkril, da sta srbska državljana, aretirana v primeru taborov za usposabljanje za Moldavijo, nekdanji sodelavec in nekdanji član stranke Nenada Popovića, srbskega ministra, ki ga je Putin odlikoval leta 2010. Medtem ko so mediji, ki jih financirata ZDA in EU, kot sta RFE in BIRN, obširno poročala o teh ruskih operacijah, so bile te v številnih srbskih medijih pod nadzorom oblasti, ki so polni proruski sporočil, skoraj popolnoma zamolčane. Kritiki opozarjajo tudi, da Srbija ne stori ničesar, da bi zares ustavila operacije destabilizacije Evrope, kar naj bi potrjevalo dejstvo, da ni bil aretiran niti en Rus.