V tekmi umetne inteligence vodijo ZDA in Kitajska, katerih podjetja razvijajo najnaprednejše jezikovne modele in hitro gradijo ogromne nove podatkovne centre.
"Evropa je v veliki meri zamudila prvo digitalno revolucijo, saj so se gospodarske koristi, ki izhajajo iz široke uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij, nesorazmerno prelile v druge regije," je na dogodku Svetovnega gospodarskega foruma v Ženevi dejala Lagardova. "Ne moremo si privoščiti, da bi ponovili to izkušnjo z umetno inteligenco, drugo digitalno revolucijo," je dejala.
Medtem ko evropska podjetja veliko vlagajo v umetno inteligenco, jih v območju evra ovirajo pri širitvi njihovega poslovanja, je dejala.
"Razdrobljenost" trgov v EU pomeni, da podjetja niso dovolj konkurenčna v celotnem evroobmočju in tudi težko zbirajo finančna sredstva, zlasti v primerjavi z ameriškimi tekmeci, je dejala Lagardova. Zaradi tega manj podjetij zraste do globalne velikosti, nove tehnologije pa se širijo počasneje.
Opozorila je, da je Evropa dolgo imela koristi od svetovnega reda, ki je temeljil na treh stebrih: ameriških varnostnih jamstvih, poceni energiji in razmahu svetovne trgovine. V spreminjajočem se mednarodnem okolju pa vsi trije stebri slabijo, je dejala. Samo lani je bilo denimo po vsem svetu uvedenih več kot 2500 trgovinskih omejitev, Kitajska konkurira Evropi v vse večjem številu sektorjev, dostop do poceni energije se je končal in svetovni red se ruši.
Ti premiki po njenih besedah kažejo, da evropski povojni model rasti erodira. "In malo verjetno je, da se bo vrnil v obliko, ki smo jo nekoč poznali," je dodala.
Ima pa Evropa po njenem mnenju še vedno pomembne prednosti, na katerih lahko gradi – ima največjo mrežo trgovinskih sporazumov, ohranila je proizvodni potencial svetovnega razreda in visoko usposobljeno delovno silo ter je integrirani trg za 450 milijonov potrošnikov, večji od katerega koli drugega visoko razvitega gospodarstva.
Lagardova je prepričana, da je EU v idealnem položaju, da v celoti izkoristi potencial novih tehnologij. V njej živi približno šest odstotkov svetovnega prebivalstva, ima 15 odstotkov vseh znanstvenikov in skoraj petino najpogosteje citiranih znanstvenih publikacij na svetu, je naštela.