Vojne izkušnje Ukrajine niso več zgolj novice z bojišča, temveč postajajo praktični priročnik, ki kaže, kaj se zgodi s sodobno družbo, ko je ta dlje časa izpostavljena napadom, in kateri sistemi odpovedo prvi.
Največja varnostno grožnjo
Švedska je po več kot 200 letih vojaške nevtralnosti leta 2024 vstopila v Nato. Uradni Stockholm danes Rusijo označuje za najresnejšo grožnjo nacionalni varnosti do konca tega desetletja. Kot piše Kyiv Independent, je v švedski strategiji nacionalne varnosti ukrajinska fronta izrecno označena za »prvo obrambno črto naše svobode«. Zato država izvaja največje naložbe v sistem tako imenovane celovite obrambe po koncu hladne vojne.
Izdatki za vojsko in civilno zaščito
Švedski obrambni načrt do leta 2030 predvideva več kot 17 milijard dolarjev dodatnih naložb v vojsko, skoraj štiri milijarde dolarjev pa bo namenjenih izključno civilni zaščiti. V Stockholmu se zavedajo, da se obramba države ne začne in ne konča na mejah in v vojašnicah.
Kyiv Independent piše, da zato velika sredstva namenjajo strateškim zalogam hrane in medicinskega materiala, obnovi javnih zaklonišč, krepitvi kibernetske varnosti, zagotavljanju komunikacijskih kanalov ter pripravi občin in komunalnih podjetij. Cilj je zagotoviti, da bodo osnovne javne službe delovale tudi v primeru, če bi bila država odrezana od običajnih dobavnih verig.
Teden dni brez elektrike, vode in trgovin
V okviru priprav so švedske oblasti prebivalcem poslale posodobljen priročnik z naslovom Če pride do krize ali vojne. Vsako gospodinjstvo mora biti pripravljeno, da lahko najmanj teden dni samostojno preživi brez oskrbe z elektriko, vodo, komunikacijskimi storitvami ali hrano.
Da za motnje v vsakdanjem življenju ni nujen neposreden vojaški napad, so pokazali tudi nedavni hekerski napadi na hladilne sisteme v supermarketih po Evropi. Pokvarjena hrana v skladiščih in trgovinah ali motnje v energetskih sistemih so scenariji, s katerimi se lahko civilno prebivalstvo sooči tako rekoč čez noč. Švedska želi zagotoviti, da ljudje v takšnih razmerah ne bodo panično odvisni od pomoči države.
Ukrajinske izkušnje
Kyiv Independent poudarja, da je pri švedskem pristopu ključno opuščanje običajnega, skoraj patetičnega poveličevanja ukrajinske odpornosti. Ukrajinci so se življenju ob sirenah, v temi in brez ogrevanja prilagodili preprosto zato, ker niso imeli druge izbire.
Namesto občudovanja od daleč švedski vojaški in civilni načrtovalci z ukrajinskimi kolegi redno analizirajo, kaj se je na terenu izkazalo za učinkovito in kaj je odpovedalo.
Odnosi med Kijevom in evropskimi zavezniki so tako postali dvosmerni. Ukrajina je še vedno odvisna od zahodne vojaške in finančne pomoči, vendar se evropske države od nje učijo, kako organizirati šole, bolnišnice, javne službe in medije v razmerah nenehnih zračnih napadov in sabotaž.