Po trinajst letih in pol je državi najbližja tvorba Kurdov, razpeta med štiri države bližnjevzhodne regije, hitro skopnela. Po nedavnem zavzetju Alepa in zahodnega brega Evfrata so enote sirske vojske naglo prodirale čez mogočno reko in osvajale kraj za krajem. Samoupravno območje Rožave, kjer so Kurdi od začetka sirske državljanske vojne ustanovili svoje institucije in varnostne sile ter pozneje kot najboljši zaveznik Zahoda varovali ozemlje pred vzniklo Islamsko državo, se je skrčilo na dve enklavi.
Vzhodno od Evfrata sta Kurdom ostali samo še prestolnica Kobane s podeželjem in vzhodni del province Hasaka. Politični zemljevid Sirije se riše na novo. A kurdski borci v Siriji se ozemlju niso nameravali kar tako odreči, kljub sklenjeni prekinitvi spopadov. Kurde v regiji in Evropi so pozvali k mobilizaciji za zaščito Rožave. Iz Turčije je čez 950 kilometrov dolgo mejo s Sirijo že prišla prva pomoč. Toda ne čez mejni prehod Nusajbeh-Kamišli, kjer se je zbralo več kot tisoč protestnikov in so nekateri kot prostovoljci hoteli vstopiti v Sirijo. Turška vojska jim je sprva preprečila prehod, vendar je množici uspelo prebiti varnostni koridor in prestopiti mejo.
Al Šara je razumel Erdogana
V Kobaneju in Hasaki, ki ju obkoljuje sirska vojska, se medtem pripravljajo zadnje bitke hitro vzplamtele vojne. Do nje je prišlo po decembrskem obisku turškega zunanjega ministra Hakana Fidana v Damasku, ko je nezadovoljen s kurdskim pogojevanjem načina integracije enot SDF v sirsko vojsko zagrozil, da se turško potrpljenje končuje. Vključitev SDF v sirsko vojsko je bila namreč za Ankaro pogoj, da se nadaljuje začeti mirovni proces s Kurdsko delavsko stranko PKK. Turška država že zamuja s ponudbo večjih pravic Kurdom na svojih tleh.
Sirski predsednik Ahmed Al Šara je razumel zahteve najtesnejšega zaveznika in z vojsko napadel okrožja Alepa. Kurdi si tega spopada niso želeli, njihov cilj je bil ohraniti pridobitve trinajstletne avtonomije na severovzhodu Sirije in decentralizirane oblike vladanja. A je bilo to v nasprotju s pričakovanju Al Šare, Turčije in tudi ZDA, ki so sicer zaradi dobrega sodelovanja v boju proti Islamski državi gojile poseben odnos do enot SDF.
Po zavzetju Alepa sredi januarja in sklenjeni prekinitvi spopadov pa se je ofenziva sirske vojske nadaljevala. Hitro je postalo jasno, da je cilj operacije – ta se je podobno kot naskok na Asadov režim dogajala s podporo turških obveščevalnih služb – popolno zavzetje kurdskih območij. Sirska vojska je prečkala Evfrat, enote SDF pa so se tudi zaradi dezertacij arabskih borcev hitro umikale pred prihajajočo vojsko, ki so ji pomagala regionalna arabska plemena. Zavzemanje krajev je potekalo še hitreje kot pred dobrim letom prodor milice Hajat Tahrir Al Šam v Damask, kar je takrat privedlo do strmoglavljenja Bašarja Al Asada.
Podpis pod kapitulacijo
Poveljniku SDF Mazlumu Abdiju so po posredniški diplomaciji ameriškega veleposlanika v Turčiji Toma Barracka vpričo sirskega predsednika Al Šare ponudili nov dogovor o prekinitvi spopadov, ki pa je od Kurdov zahteval veliko več od ponovnega molka orožja. General Abdi je na mizo dobil kapitulacijo Rožave. Kajti štirinajst točk obsegajoč dogovor o prekinitvi spopadov, ki ga je tudi podpisal, ker je želel ustaviti prelivanje krvi, je predvideval državni prevzem institucij v Rožavi, nadzor vladnih sil nad mejnimi prehodi in zapori, v katerih je zadnja leta SDF zadrževala okoli 9000 pripadnikov Islamske države, ter posamično integracijo borcev SDF v sirsko vojsko, kot si je to Damask vedno želel.
»Rekli so nam, naj nemudoma predamo Hasako in Kobani, odložimo orožje in se posamezno pridružimo vojski. Prosili smo za čas, da bi lahko ocenili situacijo in preučili integracijo. Vendar so hoteli, da se njihove zahteve izvedejo takoj. To pomeni uničenje 13 let dosežkov in podjarmljenje volje kurdskega naroda. Te zahteve nismo sprejeli,« je o vsiljenem premirju dejala visoka poveljnica SDF Rohilat Efrin, ki je sodelovala na pogovorih pri Al Šari.
SDF oziroma kurdske milice YPG so se po sklenjeni prekinitvi spopadov upirale naprej. Napade sirske vojske na Kobani so za zdaj ubranile. Prepustiti pa so morale več zaporov, ki so jih zavzeli sirski vojaki. Po zavzetju so se vrstile medsebojne obtožbe o izpuščanju teroristov Isis iz zaporov. Na spletnih omrežjih so se dejansko pojavili posnetki, kako sirski vojaki izpuščajo isisovce. Ameriška vojska je potrdila, da je vsaj iz enega zapora pobegnilo 200 pripadnikov Islamske države. Okoli 90 naj bi jih vladne sile kasneje spet ulovile. Kurdi so opozarjali, da jih bodo izpuščeni isisovci spet začeli napadati v Hasaki.
