Niz šokantnih razkritij o vladi Viktorja Orbana ne pojenja. V četrtek zvečer so nevladniki organizacije De! Akcija predvajali dokumentarni film Cena glasu. Po večmesečnem raziskovanju na različnih koncih države, predvsem v severnem delu in na severovzhodu, najrevnejših območjih Madžarske, so razkrili sofisticiran in zelo razširjen sistem podkupovanja volilcev.
To zgolj še priliva olje na ogenj že tako vroči končnici volilne kampanje, med katero so člani opozicijske stranke Tisza na shodih pogosto deležni napadov v črno oblečenih moških. Prav to analitike navdaja s prepričanjem, da bi vladajoči Fidesz, ki mu po šestnajstih letih nepretrgane vladavine grozi poraz, volilno tekmo rad zaostril z nasiljem. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je razlika med Tiszo Petra Magyarja in Fideszom Viktorja Orbana še narasla: Tisza bi dobila 58 odstotkov glasov, Fidesz pa 35. Tako velika zmaga bi pomenila, da bi Magyar dobil ustavno večino. Po drugi strani pa Fideszu bolj naklonjene javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago stranki Viktorja Orbana (46 odstotkov), medtem ko bi Magyarjeva Tisza dobila 40 odstotkov.
V različnih delih države iste zgodbe
Zaradi razkritij nevladnikov o kupovanju glasov na volitvah v preteklosti se odpira vprašanje, ali se vladajoča stranka tega loteva tudi sedaj. Do ugotovitev obsežnih volilnih nepravilnosti so prišli po pogovorih z več kot 60 vaščani, župani in policisti, ki so bili vključeni v shemo kupovanja glasov. Za glas jim je bilo ponujeno od 50.000 do 60.000 forintov (od 125 do 155 evrov).
Režiser filma Áron Tímár je po projekciji dokumentarca povedal, da so želeli posneti dokumentarni film o kupovanju glasov. Vendar je hitro postalo jasno, da ne gre zgolj za to. »Gre za prevlado, ki temelji na ranljivosti. Kupovanje glasov je le pika na i,« je ocenil Tímár. Nevladniki, ki so delali z novinarji, so pri nadaljnjem preiskovanju ugotovili, da so si zgodbe nepovezanih posameznikov, med seboj oddaljenih tudi več sto kilometrov, zelo podobne.
Ugotovili so, da se je v številnih delih države vzpostavil sistem odvisnosti vaščanov od vladajočih: kaznovani so, če ne glasujejo tako, kot želijo vladajoči. Ponekod so lokalni voditelji vladajoče stranke opravljali tudi funkcijo okrajnega zdravnika za več deset vasi. Če ljudje ne bi glasovali za vladajoče, so se bali, da ne bodo več dobili receptov za zdravila. Prav tako so v dokumentarcu objavili pričevanja, da drva v vaseh razdeljujejo le tistim, ki so glasovali za vladajočo stranko.
S tožbo nad novinarja
Odziva vlade na očitke iz dokumentarca skorajda ni bilo. Oglasil se je le minister za javno upravo Tibor Navracsics, ki je dejal, da je treba sume kršitev preiskati in ukrepati. Se je pa madžarska vlada z obtožbami proti preiskovalnemu novinarju Szabolczu Panyiju zaradi domnevnega vohunjenja za Ukrajino odzvala na nedavna razkritja, da je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto med zasedanji Sveta EU obveščal ruskega kolega Sergeja Lavrova o evropskih dogovarjanjih. Panyji je bil ujet v prisluhih, ko je poskušal z virom ugotoviti, ali so s Szijjartovih telefonskih številk dejansko klicali v Rusijo. Tožba proti Panyiju je tako zgolj nadaljevanje Orbanove politike strašenja z vojno v Ukrajini, kar pogosto uporablja tudi v aktualni volilni kampanji.
»Poskušal sem ugotoviti, katere kanale in telefonske številke so uporabljali ter ali obstaja tajni kanal za komunikacijo z rusko obveščevalno službo. Z drugimi besedami, ali Szijjártó uporablja skrito napravo ali številko, za katero ne vedo niti na madžarskem zunanjem ministrstvu,« je pojasnjeval Panyji.
A to je bil le del njegovega raziskovanja. Trdi namreč, da obveščevalne službe EU in Nata že od leta 2016 oziroma 2017 preverjajo namige, da so iz Rusije z madžarskimi vladnimi ali zasebnimi letali, ki jih uporabljajo vladni predstavniki, morda prevažali velike količine gotovine in dragih kamnov. To naj bi mu potrdili uradniki vsaj šestih držav.
»Ti signali niso prišli iz spremljanja madžarskih ciljev, ampak iz prestrezanja pogovorov ruskih uradnikov, ki so razpravljali o takšnih pošiljkah ali jih pripravljali. Poleg komunikacije med Szijjártóm in Lavrovom sem preučil, kako poteka pregled prtljage na takšnih letih, kateri uradniki potujejo s kakšno prtljago, ali iz Moskve prispe več paketov, kot jih odide, in kako bi takšne pošiljke lahko obravnavali diskretno,« je še pojasnil in zagotovil, da se nikoli ni ukvarjal z vohunjenjem.
