Po mesecih ameriških pritiskov na kubansko vlado in energetske blokade so se življenjske razmere na Kubi znašle pred veliko prelomnico. Tamkajšnje oblasti zato mednarodno skupnost pozivajo k nujni pomoči. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla je opozoril, da se je država znašla pred resno humanitarno krizo. »Pozivam mednarodno skupnost, naj se mobilizira, da prepreči humanitarno katastrofo, ki bi jo lahko povzročili z orožjem ali blokado goriva,« je Rodriguez dejal pred varnostnim svetom OZN. Ocenil je, da je napočil čas za solidarnost s Kubo.
Močno se je obregnil ob ZDA, za katere je dejal, da njihova vlada s svojimi dejanji proti Kubi ogroža mednarodni mir in varnost ter krši mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo. Z njihovimi pritiski poskušajo doseči spremembo režima, je ocenil, potem ko se je pred tedni na prvem obisku pri kubanski vladi mudil direktor CIA John Ratcliffe, ki je uradni Havani prek humanitarnih organizacij ponudil sto milijonov dolarjev pomoči, če pride do dejanskih političnih sprememb v državi. Odtlej so se odnosi med Washingtonom in Kubo še zaostrili. Stopnjevali so se preleti izvidniških ameriških dronov, prav tako pa so ameriške oblasti obtožile Kubo, da pripravlja napad z droni na ameriško oporišče Guantanamo in Florido. Nato so v ZDA obtožili še nekdanjega predsednika Kube Raula Castra (star je 94 let) zaradi sestrelitve dveh civilnih letal v 90. letih. Iz Havane so se na vse te obtožbe odzvali z oceno, da ZDA pripravljajo zamenjavo režima na Kubi.
V varnostnem svetu je kubanski minister kritiko ameriških dejanj s strani zaostril v jasno obtožbo, da se proti Kubi izvaja genocid. »Naftna in energetska blokada, ki jo Združene države izvajajo proti Kubi, je po svojih učinkih enakovredna pomorski blokadi, kar predstavlja vojno dejanje in genocid, ki kubansko prebivalstvo izpostavlja razmeram, ki ogrožajo njegovo celovitost in obstoj,« je ocenil. Ob pozivu mednarodni skupnosti, naj prepreči humanitarno katastrofo na Kubi, je Rodriguez Parrilla še opozoril, da bi ameriški vojaški napad na Kubo sprožil »krvavo kopel«: »Tisoči Kubancev bi umrli pri branjenju svoje države in svojih svetih vrednot, umrli pa bi tudi mladi Američani, ki ne bi imeli nobenega razloga ali ideje, ki bi jo branili.«
