Prevoz po mestu je postal ena največjih težav. Taksiji so redki in dragi, saj imajo vozniki omejene količine goriva. Ljudje pogosto čakajo tudi več kot eno uro, da dobijo kakršen koli prevoz – od starih ameriških avtomobilov iz petdesetih let do motorjev, električnih triciklov ali celo konjskih vpreg, piše Silvia Blanco za španski El Pais.
Pomanjkanje se čuti tudi pri hrani in zdravilih. V številnih lekarnah primanjkuje osnovnih zdravil, kot sta ibuprofen in paracetamol. Hrana se močno draži – piščanec, ki je bil nekoč običajna jed, postaja za mnoge prebivalce luksuz. Dva kilograma piščančjega mesa staneta že tretjino povprečne mesečne plače, ki znaša okoli 12 evrov.
Turizem upada, hoteli se zapirajo
Turizem, ki je eden ključnih virov prihodkov države, je prav tako prizadet. Zaradi pomanjkanja goriva in zmanjšanega števila letov se nekateri hoteli zapirajo. Turiste iz manjših hotelov premeščajo v večje, kot je znameniti Hotel Nacional de Cuba, ki ga oblasti želijo ohraniti odprtega kot simbol stabilnosti.
Zaposleni v turizmu zaslužijo zelo malo – pogosto le okoli deset evrov na mesec, kar komaj zadostuje za osnovne življenjske stroške.
Življenje brez elektrike
Izpadi elektrike so postali del vsakdana. Mnogi prebivalci pravijo, da zaspijo brez elektrike in se zbudijo brez nje. Družine pogosto nimajo dovolj hrane za svoje otroke, ves zaslužek pa porabijo za osnovne življenjske potrebščine.
V takšnih razmerah vse več mladih razmišlja o odhodu iz države. Mnogi poskušajo pridobiti špansko državljanstvo prek družinskih vezi, kar bi jim omogočilo življenje v Evropi.
Govor o spremembah
Kljub strahu pred represijo vse več ljudi odkrito govori o potrebi po spremembah. Nekateri si želijo gospodarskih reform po vzoru Kitajske ali Vietnama, drugi pa upajo, da bo pritisk Združenih držav prisilil kubansko vlado k pogajanjem in reformam.
Za zdaj ostaja prihodnost negotova. Medtem ko država išče rešitve za energetsko krizo, prebivalci Kube vsak dan znova iščejo načine, kako preživeti. Kljub težkim razmeram mnogi poudarjajo, da jim pomaga medsebojna solidarnost. Prav ta občutek skupnosti, pravijo, je tisti, ki ljudem omogoča, da vztrajajo tudi v najtežjih časih.
