»Krokodil je možnost, lakota pa gotovost,« pravi 34-letna Beatrice Maseko, mati štirih otrok, ki vsak dan do pet ur preživi v močvirju ob reki Shire. V blatu do stegen z rokami išče korenike divjih vodnih lilij, lokalno imenovanih nyika. Pri tem se zaveda, da se lahko v motni vodi skriva nilski krokodil.

Nevarnost ni zgolj teoretična. Leta 2024 je krokodil napadel 28-letnega Isaaca Kennetha, ki je nabiral korenike na istem območju. Zagrabil ga je za nogo in potegnil pod vodo. Drugi nabiralci so ga rešili, vendar je utrpel globoke ugrizne rane in zlom gležnja.

»Vsakič, ko sežem v blato, se sprašujem, ali bom roko še potegnila nazaj,« pripoveduje Maseko. »Če ne grem v vodo, moji otroci danes zvečer ne bodo jedli.«

Nekoč hrana v času lakote, danes vsakdanja rešitev

Korenike vodnih lilij so prebivalci ob reki Shire nabirali že desetletja, predvsem v obdobjih hude lakote. Toda kar je bila nekoč skrajna rešitev, je za številne družine postala reden vir hrane.

Korenike prekuhajo, posušijo in zmeljejo v grobo moko, iz katere pripravijo kašo. Manjša posoda stane približno 2500 malavijskih kvač oziroma 1,10 evra in lahko družini zagotovi osnovno prehrano za tri dni.

Glavni razlog za vse večjo odvisnost od divjih rastlin je pomanjkanje koruze. Državna korporacija Admarc jo sicer prodaja po subvencioniranih cenah, vendar so zaloge pogosto omejene. Julija je 50-kilogramska vreča stala 39.500 kvač oziroma približno 17 evrov, na prostem trgu pa je cena dosegla tudi dvakrat višja.

Korenike vodnih lilij so prebivalci ob reki Shire nabirali že desetletja, predvsem v obdobjih hude lakote. 

Pomanjkanje hrane je posledica kombinacije vremenskih in gospodarskih dejavnikov. Vremenski pojav El Niño je porušil običajne vzorce padavin in poškodoval koruzna polja, šibka valuta, drago gorivo in visoke cene gnojil pa so kmetom dodatno otežili pridelavo.

Zaradi naraščanja gladine vode so krokodili še nevarnejši

Nevarnost za nabiralce povečujejo tudi spremembe vodnega režima. Gladina jezera Malavi se je v začetku leta 2026 namreč precej dvignila in oblasti zaradi zaščite infrastrukture odpirajo zapornice na pregradi Kamuzu pri mestu Liwonde in v reko Shire spuščajo velike količine vode, včasih več kot 1,45 milijona litrov na sekundo.

Zaradi višje gladine so poplavljena nekdaj razmeroma varna območja za nabiranje, krokodili pa se pomikajo v razširjena močvirja. Ljudje morajo zato po korenike vse globlje v motne in hitro tekoče kanale.

Po besedah okoljskega uradnika Leviousa Mafute se je število napadov krokodilov v zadnjih dveh letih močno povečalo. Gospodarska stiska ljudi sili v nevarne vode, pristojne službe pa zaradi pomanjkanja opreme težko zagotavljajo ustrezen nadzor.

Za družine ob reki se tako vsak dan ponavlja enaka dilema: tvegati srečanje s krokodilom ali ostati lačen. Maseko se po več urah v vodi domov vrača z vrečo korenik, vendar ve, da bo zaloga hitro pošla.

»Jutri bo lonec spet prazen. Zato bom morala znova v vodo,« pravi.

Priporočamo