Japonski parlament je v petek sprejel zgodovinsko revizijo zakona o cesarski hiši iz 19. stoletja, ki vztraja pri tem, da lahko cesar postane le moški po očetovi krvni liniji. Odločitev je sprožila pomisleke, da bi lahko ogrozila prihodnost že tako vse manjše cesarske družine.
Spremembe vključujejo možnost, da se oddaljeni moški sorodniki ponovno vključijo v cesarsko družino z namenom zagotavljanja prihodnjih moških dedičev, ter določbo, po kateri lahko princese po poroki z navadnimi državljani ohranijo svoj cesarski status, piše France24.
Bo priljubljena Aiko kdaj cesarica?
Poznavalci monarhije opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi dolgoročno ogrozili več kot 1500 let staro dedno ustanovo, saj še naprej izključujejo ženske iz nasledstva in s tem povečujejo težave zaradi majhne ter hitro starajoče se cesarske družine.
Hči cesarja Naruhita, 24-letna princesa Aiko, je med Japonci izjemno priljubljena in številni si želijo, da bi nekoč nasledila očeta. Ker pa je ženska, po veljavnem zakonu ni upravičena do prestola. Po pravilih moškega nasledstva bi prestol najprej pripadel cesarjevemu mlajšemu bratu, nato njegovemu 19-letnemu nečaku princu Hisahitu. Za njim je v vrsti še cesarjev 90-letni stric.
V cesarski družini, kjer je rojstvo moških otrok izjemno pomembno, je Hisahito prvi deček, rojen po štirih desetletjih. Med 16 odraslimi člani cesarske družine je le pet moških, otrok pa trenutno ni.
To je pomembno tudi zato, ker predsednica vlade Sanae Takaiči in drugi konservativni politiki vztrajajo pri tem, da je moška krvna linija »edini vir cesarjeve avtoritete in legitimnosti«, kar je bilo tudi izhodišče za sprejete spremembe.
Šovinizem ali tradicija
Čeprav je lahko cesarjeva mati navadna državljanka – tako kot je mati sedanjega cesarja –, lahko po zakonu o cesarski hiši prestol dedujejo le fantje, rojeni moškim članom cesarske rodbine.
Parlament je zato sprejel spremembo zastarelega zakona, katere namen je utrditi načelo moške krvne linije. To omogoča posvojitev oddaljenih moških sorodnikov cesarske rodbine, ki bi lahko postali očetje prihodnjih dedičev.
Poleg tega bodo princese po novem lahko ohranile cesarski status tudi po poroki z navadnim državljanom.
»To je jasna izjava, da želijo preprečiti ženske vladarice in za vsako ceno ohraniti moško nasledstveno linijo,« je dejal Hideja Kavaniši, strokovnjak za monarhijo z univerze v Nagoji. »Ker ne morejo odkrito govoriti o moškem šovinizmu, temu pravijo tradicija.«
Nekoč so bile cesarice
V zgodovini Japonske je sicer vladalo osem cesaric. Zadnja med njimi je bila cesarica Gosakuramači, ki je vladala med letoma 1762 in 1770.
Načelo nasledstva po očetovski liniji je bilo prvič zapisano v zakonu o cesarski hiši leta 1890, v obdobju, ko je Japonska spodbujala patriarhalno družbeno ureditev. Večina teh določb je bila prenesena tudi v sedanji zakon iz leta 1947.
Sprejete spremembe so sprožile proteste številnih Japoncev, ki menijo, da želi vlada s tem dokončno izključiti princeso Aiko iz možnosti za vladanje ter upravičiti diskriminacijo žensk in ohranitev patriarhalnega sistema.
»Zelo ironično je, da je prav prva japonska predsednica vlade glavna zagovornica obsedenosti z moškim nasledstvom,« je zapisala priznana feministična sociologinja Čizuko Ueno.
Po njenem mnenju novi ukrepi »moške člane cesarske družine obravnavajo kot plemenske žrebce, ženske pa kot stroje za rojevanje sinov«.
Po rojstvu Aiko so se pri njeni materi, cesarici Masako – nekdanji diplomatki in diplomantki univerze Harvard –, razvile psihične težave, povezane s stresom. Domnevno so bile posledica kritik, ker ni rodila moškega dediča.
Nevzdržen sistem
Nekdanji vodja Agencije za cesarsko gospodinjstvo Šingo Haketa je opozoril, da bo monarhija po Hisahitu zaradi sedanjih pravil »izjemno nestabilna«.
Zgodovinarji menijo, da sistem izključnega moškega nasledstva danes ni več vzdržen, še posebej v času, ko se Japonska sooča z nizko rodnostjo in hitro starajočim se prebivalstvom.
V preteklosti je sistem deloval predvsem zato, ker so imele cesarske priležnice pomembno vlogo pri rojevanju dedičev – približno polovica vseh cesarjev se je rodila iz takšnih razmerij. Ta praksa se je končala pred približno stoletjem, v času cesarja Taiša.
Leta 2005 je vlada sicer predlagala, da bi tudi ženske lahko zasedle prestol, vendar je bil predlog po rojstvu princa Hisahita umaknjen.
Kdo so nasledniki?
Po sedanjih pravilih sta Naruhitova moška naslednika njegov 60-letni brat, prestolonaslednik Akišino, ki naj bi že dejal, da bi bil za vladanje prestar, ter njegov sin Hisahito. Tretji v vrsti ostaja 90-letni princ Hitači.
Najbolj sporen del reforme dovoljuje, da se lahko neporočeni moški potomci oddaljenih cesarskih vej, stari najmanj 15 let in po očetovi liniji, posvojijo nazaj v cesarsko družino.
Leta 1947 je 51 članov enajstih stranskih vej cesarske družine izgubilo plemiški status, predvsem zaradi zmanjšanja finančnega bremena monarhije po drugi svetovni vojni.
Po besedah predstavnika Agencije za cesarsko gospodinjstvo Jošimija Ogate so ti ljudje danes od cesarja Naruhita oddaljeni najmanj 36 generacij, saj imajo skupnega moškega prednika izpred približno 600 let.
Vrnitev v »enklavo«
Kritiki opozarjajo, da se vlada izjemno trudi zgolj zato, da bi zagotovila nadaljevanje moške krvne linije.
»Kdo bi raje videl sina nekega posvojenca, ki ga nihče ne pozna, na prestolu namesto Aiko?« se sprašuje risar Jošinori Kobajaši, ki podpira njeno nasledstvo.
Vprašanje je tudi, ali bi se bili nekdanji člani cesarske družine sploh pripravljeni vrniti v zelo strogo okolje, ki ga nekateri opisujejo kot »enklavo brez človekovih pravic«. Člani cesarske družine namreč ne morejo svobodno izbirati poklica, kraja bivanja ali številnih drugih življenjskih odločitev.
»Sprašujem se, ali bi se sploh kdo javil,« je za televizijo TBS dejal 81-letni Asahiro Kuni, čigar družina je izgubila cesarski status, ko je bil star tri leta. »Večina petnajstletnikov že razmišlja o svoji prihodnosti. Kruto je zahtevati, da popolnoma spremenijo svoje življenje.«
Kuni, nekdanji inženir v velikem japonskem podjetju, je dejal, da bi svojo družino odvrnil od vrnitve v cesarsko hišo. »Od vas pričakujejo, da žrtvujete svoje življenje za srečo naroda. Ne morem priporočiti tako težke poti.«
Tudi sam podpira možnost ženskega nasledstva.
Priljubljena Aiko
Princesa Aiko je zaradi svoje prijaznosti, nasmejanosti in sproščenega nastopa ena najbolj priljubljenih osebnosti v državi.
Na spremembe zakona bi lahko vplivale tudi druge neporočene princese, med njimi Aiko in njena priljubljena sestrična Kako. Po novem bodo lahko ob poroki z navadnim državljanom ohranile cesarski status in opravljale uradne dolžnosti, vendar njihovi možje in otroci ne bodo šteli za člane cesarske družine.
Njena starejša sestrična Mako se je svojemu cesarskemu statusu odpovedala in se po poroki s svojim nekdanjim sošolcem preselila v New York, kjer njen mož dela kot odvetnik. Številni so to razumeli kot poskus pobega pred omejitvami življenja v cesarski družini.
Čizuko Ueno sistem označuje za nečloveškega in princese spodbuja, naj sledijo Makinemu zgledu ter zapustijo cesarsko hišo, če bodo imele to možnost.
Po mnenju Kavanišija bodo Hisahito, morebitni posvojeni nasledniki in njihove prihodnje žene pod ogromnim pritiskom, da rodijo moške potomce.
»Cesar je predvsem simbol države in ne vidim razloga, da te vloge ne bi mogla opravljati tudi ženska,« meni 78-letni ustanovitelj verige suši restavracij Džuničiro Cudžimaru.
Njegov vrstnik Jošio Ivase pa pravi, da je Aiko kot cesarjeva hči najbolj legitimna naslednica. »V preteklosti smo že imeli cesarice, zato v tem ne vidim nobene težave.«
Zapuščina cesarja Akihita
Nekateri se bojijo, da bi lahko nova ureditev spodkopala zapuščino nekdanjega cesarja Akihita, ki je med svojim vladanjem veliko prispeval k spravi z žrtvami druge svetovne vojne ter monarhijo približal navadnim ljudem.
Akihito, ki je abdiciral leta 2019, naj bi podpiral nasledstvo princese Aiko. Čeprav se leta 2005 ni neposredno opredelil do predloga o ženskih cesaricah, je poudaril pomembno vlogo žensk v cesarski družini in dejal, da mora monarhija služiti sreči ljudi – kar so številni razumeli kot posredno podporo ženskemu nasledstvu.
Tudi cesar Naruhito je junija izjavil, da si želi, da bi razprava o spremembah pripeljala do rešitve, »ki bo deležna razumevanja javnosti«, kar so poznavalci cesarskega dvora razlagali kot previden izraz njegovega nezadovoljstva.
