Združeno kraljestvo bi se moralo vnovič združiti z Evropsko unijo, je dejal laburistični londonski župan Sadiq Khan in brez dlake na jeziku udrihal po »silovitih posledicah brexita«. Ni se omejil samo na kritiko posledic, ampak je kot prvi med vplivnimi laburisti pozval svojo stranko, naj vrnitev v Evropsko unijo zapiše v svoj volilni program za prihodnje volitve, ki bodo – če bodo redne – potekale leta 2029.

Khan je ocenil, da je britansko gospodarstvo zaradi brexita deset odstotkov šibkejše, kot bi bilo, če bi Velika Britanija ostala v EU, in da je gospodarstvo prestolnice zaradi brexita upadlo za 30 milijard funtov. London je zaradi izstopa iz EU izgubil 230.000 delovnih mest, povprečna družina pa ima v žepu 3500 funtov na leto manj. »Vsak dan vidim škodo, ki jo je brexit povzročil ne samo Londonu, ampak tudi Londončanom – ekonomsko, družbeno in kulturno škodo. Povsem jasno mi je, kaj moramo narediti: vnovič se moramo pridružiti EU,« je rekel in predlagal postopno vrnitev v Unijo. Ponastavitvi odnosov z Brusljem, ki jo je že začela Starmerjeva vlada, bi po njegovem mnenju morali slediti tesnejše ekonomsko usklajevanje, vrnitev v carinsko unijo in potem vrnitev na skupni trg. O vsem tem bi moral odločati že sedanji parlament, pravi, in potem bi se morala laburistična stranka podati na naslednje volitve s povsem jasno obljubo o vrnitvi v EU.

58 % britancev je prepričanih, da je bil britanski odhod iz EU napaka. Sedeminpetdeset odstotkov pa si jih želi, da bi se Velika Britanija vrnila v EU.

Problem, o katerem si spet
upajo govoriti

Dva dni pred tem Khanovim predlogom je finančna ministrica Rachel Reeves na predavanju, ki so ga ocenili za najbolj proevropski govor kakšnega člana vlade vse od referenduma o izstopu iz EU leta 2016, napovedala novo veliko ekonomsko usklajevanje s sedemindvajseterico. S tem nastopom je pokazala, da brexitska resnica ne boli več, in tudi, da se laburistična stranka politično nič več ne boji te resnice. »Brexit je povzročil veliko škodo. Naj našim prijateljem in zaveznikom v Evropi naravnost povem naslednje: ta vlada je prepričana, da so tesnejši odnosi med nami v interesu vse Evrope,« je dejala, a tudi dodala, da Starmerjeva vlada »ne poskuša zavrteti ure nazaj v predbrexitski čas«.

Z drugimi besedami: vrnitev v carinsko unijo in na skupni trg ter vrnitev svobode gibanja naj bi ostajale rdeče linije, ki jih ne namerava prestopiti, čeprav vse številnejši laburisti poudarjajo, da so zastarele. Vrsta ministrov je že pred govorom Reevesove govorila o brexitski škodi ter ocenila, da bi morala biti Velika Britanija ambicioznejša glede ponastavitve odnosov in ekonomskega usklajevanja z EU. »Več kot zadovoljen sem, da brexit ni več problem, o katerem si ne upamo govoriti. Zunaj EU bomo težko dosegli gospodarsko rast, ki smo jo obljubili,« je dejal minister za zdravstvo Wes Streeting. Brexitarji so po vsem tem skočili pokonci in pravijo, da vladajoči laburisti oživljajo brexitske vojne.

Krepi se bregret

Junija letos bo minilo deset let, odkar je tesna večina Otočanov, 51,9 odstotka, na referendumu glasovala za odhod iz EU. Tedanji konservativni premier David Cameron ga je razpisal samo zato, da bi torijce, večno sprte glede evropske politike, rešil pred razcepom. Zadnjega januarja letos je minilo šest let, odkar je Velika Britanija po dobrih treh letih brexitskih političnih vojn dejansko zapustila EU. Še vedno »najboljša« in velikokrat ponovljena kritika brexita ostaja ocena tedanjega župana New Yorka, poslovneža in milijarderja Michaela Bloomberga, ki je po referendumu dejal, da je glasovanje za brexit »največja neumnost, kar jih je kdaj naredila katera država«. Ko je Bloomberg lani obiskal Irsko, je dodal, da »je še vedno težko verjeti, da so si (Britanci) to naredili«.

Vsak dan vidim škodo, ki jo je brexit povzročil ne samo Londonu, ampak tudi Londončanom – ekonomsko, družbeno in kulturno škodo. Povsem jasno mi je, kaj moramo narediti: vnovič se moramo pridružiti EU.

Sadiq Khan, londonski župan

O Ameriki je dejal, da je trenutno v težkem položaju v domači in mednarodni politiki, ter opozoril, da ZDA pod Trumpovo administracijo »mečejo proč velik del odnosov, ki so jih gradile z drugimi državami«. Velika Britanija pod laburistično vlado premierja Starmerja je zaradi kljubovanja Trumpovim zahtevam po aktivni vključitvi v vojno z Iranom glavna tarča Trumpovih kritik in žaljivk. Vse bolj pa se čuti tudi ekonomske posledice brezumne vojne. Eno z drugim pa na Otoku utrjuje »bregret« – kar je skovanka, ki pomeni obžalovanje brexita. Ta se z leti povečuje. Danes je solidna večina Otočanov, 58 odstotkov, prepričana, da je bil britanski odhod iz EU napaka. Sedeminpetdeset odstotkov pa si jih želi, da bi se Velika Britanija vrnila v EU.

Priporočamo