Kljub temu da je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal prekinitev ognja za čas pravoslavnega praznovanja velike noči minuli konec tedna, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa privolil v njegovo tako imenovano zrcalno spoštovanje, premirje v praksi ni zdržalo. Ukrajinski generalštab je že v prvih urah zaznal skoraj 470 kršitev, vključno s 160 napadi z droni in številnimi bombnimi napadi. Ruska stran je prav tako obtožila Ukrajino napadov na obmejni regiji Kursk in Belgorod. Prav tako se v prazničnem času nadaljujejo tudi strateški premiki. Ukrajinske sile so dosegle taktične uspehe v smereh Kupjanska in Pokrovska, medtem ko Rusija kopiči rezerve za napovedano spomladansko-poletno ofenzivo. Tik pred začetkom uradnega premirja sta strani izvedli tudi večjo izmenjavo ujetnikov, pri čemer se je na vsako stran vrnilo po 175 vojakov.
Udarci na naftno infrastrukturo in pametni droni
Ukrajina je v zadnjem času močno spremenila strategijo in se osredotočila na sistematično uničevanje ruske energetske hrbtenice. Glavna tarča so naftni terminali ob Baltskem morju, predvsem v pristaniščih Ust-Luga in Primorsk, prek katerih Rusija izvozi 40 odstotkov svoje nafte. Napadi so po ocenah strokovnjakov zmanjšali ruske izvozne zmogljivosti za petino, dnevne izgube prihodkov pa naj bi znašale od 70 do 75 milijonov dolarjev. Ker so skladiščni rezervoarji uničeni, se načrpana nafta kopiči, kar povzroča krčenje celotnega ruskega gospodarstva. BDP Rusije se je januarja zmanjšal za več kot dva odstotka, res pa je, da je ameriški napad na Iran, zaradi visokih cen nafte na svetovnem trgu znova začel polniti rusko blagajno. Ukrajina poleg tega na bojišču uvaja nove generacije dronov, ki spreminjajo pravila igre. V nasprotju s prejšnjimi modeli ti letalniki uporabljajo senzorje za branje terena, kar jim omogoča avtonomno navigacijo v zadnji fazi leta brez potrebe po satelitski (GPS) ali radijski povezavi. To jim daje skoraj popolno odpornost proti ruskim sistemom za elektronsko motenje. S to tehnologijo so Ukrajinci v enem mesecu uničili 19 sodobnih ruskih sistemov zračne obrambe (tor, buk). Cilj Kijeva je z manevrirnimi raketami, kot je flamingo, ohromiti rusko raketno industrijo, kar je ključno v času, ko je dobava zahodnih sistemov patriot omejena zaradi porabe v spopadih na Bližnjem vzhodu.
Baltik kot novo žarišče hibridne vojne
Zaradi ukrajinskih napadov na naftne terminale ob Baltskem morju pa se vse bolj stopnjujejo napetosti med Rusijo in baltskimi državami. Moskva obtožuje Estonijo, Latvijo in Litvo, da Ukrajini dovoljujejo uporabo svojega zračnega prostora ali celo ozemlja za vzlete dronov, ki napadajo okolico Sankt Peterburga. Rusko zunanje ministrstvo je izreklo »tihi ultimat« in opozorilo na neposredne posledice, če se »hibridna vojna« ne neha. Odkar se je nedavno na družbenih omrežjih pojavila tako imenovana Ljudska republika Narva z lastno zastavo, grbom in na novo začrtanimi mejami, so v baltskih državah vse bolj nervozni. Narva, najbolj vzhodno mesto Estonije neposredno na ruski meji, od razglasitve neodvisnosti leta 1991 velja za možna vstopna vrata v Baltik: 95 odstotkov od 54.000 prebivalcev pripada ruski manjšini. Pojav propagandnih simbolov na družbenih omrežjih za odcepitev estonskega mesta Narva obrambni strokovnjaki razumejo kot pripravo terena za morebiten ruski poseg po vzoru Donbasa. Hkrati je britanski obrambni minister John Healey razkril, da so ruske podmornice aktivno nadzorovale podvodne kable in cevovode v severnem Atlantiku, kar kaže na to, da se konflikt vse bolj seli na obrobje Evropske unije in v sfero kritične infrastrukture Nata. x