Gre za njihov velik preobrat, saj je evropska politika Putina postopno diplomatsko odrezala, enako kot prejšnja ameriška vlada. V Washingtonu se je s prihodom Donalda Trumpa to spremenilo, zdaj pa hočejo slediti tudi nekatere evropske prestolnice, ki ocenjujejo, da bodo sicer še naprej stale v drugi vrsti ob kovanju mirovnega načrta za Ukrajino.
»Slišali smo izjave več evropskih prestolnic, Pariza, Rima in celo Berlina, da se je zaradi evropske stabilnosti nujno pogovarjati z Rusi,« je dejal Peskov. To je označil za »pozitiven razvoj stališč, ki je popolnoma skladen z našimi pogledi«.
Združeno kraljestvo misli drugače
Italijanska premierka Giorgia Meloni je pred dnevi dejala, da je napočil čas za obnovo pogovorov Evrope z Rusijo na visoki ravni. »Mislim, da je prišel čas, da Evropa govori tudi z Rusijo. Če govori samo z eno stranjo, je njen prispevek omejen, se bojim,« je rekla, obenem pa opozorila, da je po njenem prepričanju nujen usklajen nastop, »sicer bomo Putinu naredili uslugo«. Konec decembra je podobno dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz pa zdaj pravi, da mora Evropa počasi poskusiti uravnotežiti odnose z Rusijo.
Enotnega evropskega pogleda na to vprašanje sicer ni. Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je dejala, da pred pogovori »najprej potrebujemo dokaz, da si Putin dejansko želi mir, in trenutno ga še vedno ne vidim«. V Kremlju so zato kritizirali London, da je »neprestano destruktiven«.
Združeno kraljestvo je eden največjih evropskih dobaviteljev orožja Ukrajini in skupaj s Francijo vodi skupino zaveznic, zbranih v koaliciji voljnih. Francija na drugi strani trdi, da vse bolj nadomešča Združene države pri zagotavljanju obveščevalnih podatkov, ki so nepogrešljivi za učinkovite vojaške operacije. Macron je dejal, da njegova država zagotovi že dve tretjini vseh. To je sicer v nasprotju z izjavami vodje kabineta ukrajinskega predsednika Kirila Budanova, ki je decembra dejal, da je ukrajinska vojska življenjsko odvisna od ameriških podatkov, od satelitskih posnetkov do sistemov zgodnjega opozarjanja o izstrelitvah balističnih raket.
Zelenski s Trumpom v Davosu?
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa upa na novo srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med svetovnim gospodarskim forumom v Davosu, ki se začne v ponedeljek. Trump tja prihaja z zelo močno delegacijo, Zelenski pa je zadnja leta redni gost, medtem ko ruskih predstavnikov zadnja leta ne vabijo.
Zelenski je dejal, da bi v Davosu morda lahko podpisali sporazum o ameriških varnostnih jamstvih Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega dogovora ter sporazum o povojni obnovi. Že pred tem se bo ukrajinska delegacija z ameriško sestala v ZDA, da bi dorekli nekatera odprta vprašanja.
Trump je sicer v sredo znova kritiziral Zelenskega z besedami, da je manj pripravljen skleniti mir od Putina. Zelenski je odvrnil, da Ukrajina »nikoli ni bila in nikoli ne bo ovira miru«.
Hud mraz, huda energetska kriza
Medtem se ukrajinski energetski sektor spopada z resno krizo zaradi ruskih napadov. Direktor največjega zasebnega energetskega podjetja DTEK, Maksim Timčenko, je dejal, da je energetski sektor v »skrajno resnem položaju zaradi še nikoli tako obsežnih ruskih napadov in skrajnega mraza po vsej državi«. V Harkivu je uničen nepogrešljiv energetski obrat. V Kijevu, kjer je bilo v petek popoldne –12 stopinj Celzija, prejšnje dni pa nič topleje, so razmere posebej težke. V torek je bilo zaradi ruskih napadov brez elektrike 70 odstotkov mesta, v petek je bilo brez ogrevanja še 300 stanovanjskih blokov. Zelenski je tako v četrtek razglasil izredno stanje v energetskem sektorju, zlasti v Kijevu. Ministrstvo za energetiko, ki ga zdaj vodi bivši premier Denis Šmihal, pa je ustanovilo poseben štab za hiter odziv na kritične razmere v energetiki.
