Lanska upočasnitev ne bo dovolj, da bi države izpolnile zavezo o končanju krčenja gozdov do leta 2030, v poročilu ugotavljajo raziskovalne skupine in nevladne organizacije.
"Podatek za leto 2025 je spodbuden, vendar gre zaenkrat za izjemo, ne pa za novo pot," je ob predstavitvi študije dejala njena soavtorica in vodilna svetovalka pri svetovalni skupini Climate Focus Erin Matson.
Da bi dosegli cilj, o katerem so se države dogovorile na podnebni konferenci Združenih narodov COP26 leta 2021, bi se moralo krčenje gozdov zmanjšati za približno milijon hektarjev na leto. Glavni dejavniki za krčenje so kmetijstvo in rudarske dejavnosti.
Lansko izboljšanje stanja je deloma posledica napredka v Latinski Ameriki, kjer se je število prebivalcev v zgodovinsko gledano "vročem območju" krčenja gozdov zmanjšalo za 33 odstotkov, ugotavlja študija.
Avtorji so posebej izpostavili brazilski akcijski načrt za preprečevanje krčenja gozdov in ukrepe v Amazoniji. A kot so dodali avtorji študije, je napredek v regiji močno odvisen od politike, pri čemer so spomnili na prihajajoče volitve na območju Amazonije.
Brazilski levičarski voditelj Luiz Inacio Lula da Silva, ki je obljubil, da bo do leta 2030 končal nezakonito krčenje gozdov, se bo 25. oktobra v drugem krogu predsedniških volitev soočil s populističnim desničarskim senatorjem Flaviom Bolsonarom. Krčenje gozdov se je pod vodstvom Bolsonarovega očeta, skrajno desničarskega nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, močno povečalo.
Po mnenju strokovnjakov bi lahko bil napredek ogrožen tudi v Kolumbiji in Peruju, kjer so bili nedavno izvoljeni skrajno desničarski predsedniki, poroča AFP.
Krčenje v porečju Konga močno povečano
Na drugi strani Atlantika v Afriki so se razmere poslabšale v porečju Konga, kjer je bilo lani izgubljenega 2,4 milijona hektarjev deževnega gozda. "Izguba takšne površine gozda vsako leto bi bila katastrofalna," je dejal Sam Nguiffo, ustanovitelj centra za okolje in razvoj v Kamerunu. Kot je poudaril, si človeštvo česa takega ne more privoščiti.
Krčenje gozdov ima po njegovih besedah ogromen vpliv na kulturno identiteto in preživetje lokalnih in avtohtonih skupnosti. "Erozija gozda, tako po velikosti kot po številu vrst, zmanjšuje prostor, ki je na voljo skupnostim, in podžiga konflikte," je dodal.
Pojav El niña povečuje tveganja za sušo in požare
Avtorji študije opozarjajo tudi na pojav El niño, ki segreva morsko gladino v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana, kar po svetu povzroča spremembe v vetrovih, zračnem tlaku in vzorcih padavin. Običajno se pojavi vsaki dve do sedem let in traja devet do dvanajst mesecev.
"Če se bodo napovedi o zgodovinsko močnem El niñu uresničile, se bo tveganje za sušo in požare v tropskih gozdnih regijah še povečalo," piše v poročilu o krčenju gozdov.
"Prihodnosti ne moremo povsem napovedati, vendar bi rekla, da je malo verjetno, da bomo letos videli enako zmanjšanje krčenja gozdov kot lani," je sklenila Matson.