Izvoz divjih živali je v Keniji načeloma strogo prepovedan, predvsem zaradi ilegalnih spominkov iz nezakonito lovljenih slonov in nosorogov. Tako Kenija kot številne druge afriške države imajo izjemno strogo zakonodajo proti tihotapljenju prostoživečih živali. Mediji so že poročali o primeru Kitajca, ki je poskušal čez mejo prenesti mravlje, zaradi česar je bil zaradi biopiratstva obsojen na leto dni zapora, piše Deutsche Welle.
Visoke kazni
Visoke kazni bi morale posameznike odvrniti od tihotapljenja, vendar se zdi, da tudi to ne pomaga. Lani so aretirali štiri moške, med njimi tudi dva 19-letna Belgijca, ki sta se sama poimenovala »mravljinčna tolpa«. V Evropo sta poskušala pretihotapiti 5500 mravljinčjih kraljic, sodišče pa jima je izreklo denarno kazen v višini približno 7000 evrov.
V podobnih primerih na letališče pogosto pokličejo entomologa in enega vodilnih afriških strokovnjakov za mravlje, Dina Martinsa. »Bil sem šokiran. Ne le zaradi izjemnega števila živali, temveč predvsem zato, ker je šlo za kraljice,« je za Deutsche Welle povedal Martins in dodal, da so bile med zaseženimi živalmi mlade kraljice, izkopane iz podzemnih gnezd. Te imajo krila, da lahko odletijo in ustanovijo nove kolonije. »Če kraljice odvzamemo v tem kritičnem trenutku, prekinemo ključni korak pri nastajanju novih kolonij. S tem se škoduje tudi kenijskemu ekosistemu, saj mravlje prenašajo semena trav in tako omogočajo stalno obnovo vegetacije v savani,« je še dodal.
Siva cona
V Evropi, zlasti med mladimi, vse bolj narašča trend gojenja mravelj kot hišnih ljubljenčkov. Hranijo jih v steklenih terarijih, kjer kraljica ustvarja potomstvo in tako vzpostavi novo populacijo. Eden izmed njih je med študijem iskal hišnega ljubljenčka, ki zahteva malo oskrbe. »Pri mravljah ni tako pomembno, ali jih nahranim danes ali jutri,« je dejal za Deutsche Welle. Včasih je imel v posebej urejenem prostoru skoraj 30 kolonij, danes pa le še štiri. Priznava, da so med ljubitelji mravelj izjemno iskani eksotični rodovi, saj pozimi ne hibernirajo: »Tako imate vse leto nekaj od svojih živali.«
Na spletu obstaja nešteto trgovin in le nekaj klikov z miško zadošča, da vam mravlje pošljejo po pošti. Še posebno priljubljene so tiste, ki spadajo pod kategorijo afriške mravlje. Med ponujenimi vrstami je skoraj praviloma tudi tista, ki so jo večkrat zasegli na letališču v Keniji.
Ko trgovce vprašate, kako so živali prišle v Evropo, odgovora praviloma ne dobite. Tudi prodajalci, ki poudarjajo, da imajo »uvozno dovoljenje«, raje ne odgovarjajo radovednim novinarjem. Trgovina namreč poteka v pravni sivi coni. Glede na mednarodno konvencijo o trgovini z ogroženimi vrstami (CITES) mravlje ne veljajo za ogroženo skupino. Njihova trgovina zato ni prepovedana, niti posebej regulirana na svetovni ravni. Kenija sicer prepoveduje izvoz vseh divjih živali, vendar je mravlje – v nasprotju s slonovino – precej enostavno pretihotapiti iz države v ročni prtljagi ali poslati po pošti.
Dobičkonosen posel, ki privablja organizirani kriminal
Biolog Russell Gray se ukvarja s tihotapljenjem živali in sodeluje v organizaciji Global Initiative Against Transnational Organised Crime. Za Deutsche Welle je povedal, da se obseg tihotapljenja prostoživečih živali povečuje, v veliki meri ravno zaradi interneta. »Glavna ugotovitev je, da to ni več robni problem, skrit na temnih straneh spleta. Danes ponudbo pretihotapljenih živali vidimo tudi na povsem običajnih platformah, kot je facebook.«
Njegova ekipa je lani preiskala več kot 60 platform in našla 266.000 oglasov z natančnimi cenami – skupna vrednost je znašala okoli 58 milijonov evrov. »Če bi upoštevali celotno spletno trgovino z divjimi živalmi, gre verjetno za trg, vreden več milijard dolarjev,« ocenjuje Gray.
Biolog Chris Shepherd iz ameriškega Centra za biološko raznovrstnost prav tako poudarja, da je zaslužek pri tihotapljenju živali primerljiv s trgovino z drogami, »vendar je tveganje bistveno manjše«. Ko določene živalske vrste postanejo dober vir zaslužka, se zanje začne zanimati tudi organizirani kriminal. Zato Shepherd poziva k strožjim pravilom in zahteva, da se v konvencijo o prepovedi nujno vključijo tudi žuželke, zlasti mravlje.
Alarmi v Evropi
Deutsche Welle piše, da so v Nemčiji mravlje že postale tema v medijih, saj se vse pogosteje dogaja, da velika vrsta mravelj iz Severne Afrike osnuje svoje kolonije v razdelilnih omaricah telefonskega in električnega omrežja. To povzroča kratke stike ter izpade omrežja. Problem je prerasel v mednarodnega: lani poleti so se sestali predstavniki iz Avstrije, Švice in južne Nemčije, da bi izmenjali izkušnje ter našli ustrezno rešitev.
Težavo dodatno stopnjujejo podnebne spremembe. V snegu in mrazu nekdanjih časov te afriške mravlje ne bi preživele dolgo, pri višjih temperaturah pa se ta vrsta vse uspešneje prilagaja življenju v srednji Evropi.