​Burnham, ki je od leta 2017 župan Manchestra, si je vrnitev v parlament zagotovil z zmago nad kandidatom skrajno desne stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo Robertom Kenyonom v volilnem okraju Makerfield blizu Manchestra, kjer so izbirali poslanca, ki bo v parlamentu po odstopu nadomestil Josha Simonsa.

Dobil je skoraj 25.000 glasov in tekmeca Kenyona ugnal za več kot 9000 glasov. Udeležba na volitvah v Makerfieldu je bila sicer skoraj 60-odstotna.

Država ni tam, kjer bi morala biti

Šestinpetdesetletni dolgoletni član laburistične stranke je že pred tem nakazal, da bo izzval Starmerja v boju za vodjo stranke in za premierja, za to pa je potreboval zmago na četrtkovih volitvah. Za pridružitev tekmi za vodjo potrebuje še podporo vsaj 81 od 402 laburističnih poslancev.

"Vsi vedo, da politika ne deluje. Vsi čutijo, da država ni tam, kjer bi morala biti. Nocoj bi lahko bila prelomnica," je v svojem zahvalnem govoru po poročanju BBC dejal Burnham. Dodal je, da je zmaga na nadomestnih volitvah "zadnja priložnost" za spremembo laburistične stranke.

"Svoji stranki pravim, da je to zadnja priložnost za spremembo. To so mi ljudje neposredno povedali na stotinah pragov, na katerih sem stal. To moramo uslišati, na podlagi tega moramo ukrepati in to moramo storiti pravilno," je še dejal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Slabo za državo

Premier Starmer je ob robu vrha skupine G7 dejal, da bi bil boj za vodstvo laburistov slab za državo, in ponovil, da se namerava boriti proti vsakemu izzivu. Danes je sicer na omrežju X čestital Burnhamu za zmago. "Volilci so izbrali laburistično kampanjo upanja in optimizma namesto delitev in sovraštva," je zapisal.

Razprava o morebitni menjavi Starmerja, ki je na položaju premierja od julija 2024, se je po več predhodnih škandalih, s spornim imenovanjem Petra Mandelsona za veleposlanika v Washingtonu na čelu, okrepila po poraznih rezultatih za stranko na majskih lokalnih in regionalnih volitvah.

Mehka levica

Med možnimi izzivalci se je že ves čas omenjal Burnham, ki znotraj stranke pripada krilu tako imenovane mehke levice. V zadnjem desetletju je zrasel v enega najbolj prepoznavnih lokalnih voditeljev v državi in velja za stalen trn v peti britanskemu parlamentu in odločevalcem.

Ko je bil poslanec, je v času vlad premierjev Tonyja Blaira in Gordona Browna zasedal tudi vladne položaje. Je pa bil v preteklosti neuspešen že v dveh poskusih, da bi se zavihtel na čelo stranke, in sicer proti Edu Milibandu in Jeremyju Corbynu.

Parlament je zapustil leta 2017 in se podal v župansko bitko za Manchester, kjer si je zahvaljujoč trem zaporednim zmagam prislužil vzdevek "kralj severa".

Priporočamo