Ob bližajočih se praznikih ni odveč opozoriti, da obstajajo sanjske turistične destinacije, ki se jim je bolje izogniti. V Italiji je tak primer Portofino pri Genovi. Fotografije tega obmorskega kraja so res čudovite in pravljične. Vsakemu romantiku ob pogledu na njih zaigra srce. A sanje o krasnih in nepozabnih dveh, treh dneh v Portofinu se, takoj ko pridejo tja, sprevržejo v nočno moro, in to ne le zaradi visokih cen. V kraj se lahko zgrne tudi do dvajsetkrat več turistov, kot je v njem domačinov, tako da je lahko razmerje tudi 8000 proti 400. Ker gre za zelo majhen kraj, stisnjen ob morju, se je zaradi silne gneče zelo težko premikati po ulicah. Zaradi kaosa, ki so ga turisti povzročali s fotografiranjem, je župan pred dnevi z odlokom turistom prepovedal ustavljanje med sprehodom po mestecu. Kršiteljem grozi 275 evrov globe.

TV-serija privabila množice

V Franciji, natančneje v Normandiji, je tak pretirano oblegan turistični kraj Etretat. Znan je po apnenčastih pečinah nad morjem, ki so nekoč privabljale umetnike, kot sta Gustave Courbet in Claude Monet, skladatelj Jacques Offenbach je imel tam vilo, ki jo je po svoji opereti poimenoval Orfejeva, Guy Maupassant, zadnji v vrsti velikih francoskih romanopiscev 19. stoletja, pa je tam preživljal otroštvo. A prava turistična meka tudi z desettisoče prišleki na dan je Etretat postal šele leta 2021, ko so na Netflixu predvajali priljubljeno francosko serijo Lupin, ki se dogaja ob teh pečinah. Zdaj hoče vsak turist nad pečinami narediti selfi. Lani so se smrtno ponesrečili trije turisti, ki so se preveč približali robu pečine.

Turisti se iz Etretata vračajo domov razočarani. Za dnevnik Le Monde je trgovka iz tega kraja dejala: »Tri četrt ure potrebujejo, da najdejo parkirni prostor, nakar stojijo v dolgi vrsti, da bi si ogledali pečine, na pico čakajo uro in pol. Na koncu rečejo, da je naše mestece grozno.« A zlasti prebivalcem ni lahko. Eden od njih je za Le Monde povedal: »Pogosto po 10. uri dopoldne ne morem ven z avtom.«

Težave z vodo

Barcelona je podobno kot Benetke in Dubrovnik v zadnjih 15 letih, če zanemarimo obdobje pandemije, postala mesto, v katerem je življenje zaradi silne gneče postalo neprijetno, predvsem za domačine. A tudi za turiste, ki morajo v dolgih vrstah čakati za vstop v Gaudijevo Sagrado Familio. »Pred 25 leti me je Barcelona prevzela, danes pa se mi zdi kot mesto, ki izgublja svojo dušo, bistvo,« je za Dnevnik dejala Slovenka, ki že vrsto let z dijaki prihaja v Barcelono. »Nekoč je bilo vse lažje. Danes pa je težko dobiti vstopnice ob želeni uri. Pa še vedno je potem strašanska gneča, tako da ne moreš v miru občudovati umetnin. Pred 25 leti se je turist v Barceloni počutil dobrodošel, danes pa se zdi, kot da bi bil odveč.«

Turisti v Barceloni že nekaj let niso več najbolj dobrodošli, saj so povsem zasedli središče mesta, vključno z javnimi površinami. V središču so lokali le še za turiste.

Letos prebivalci Barcelone s strahom pričakujejo nov cunami turistov. Morda bo sezona celo rekordna in bo turistov še več kot v letih pred pandemijo, ki je za mnoge prebivalce Barcelone prinesla pravo olajšanje. A če bo spet prišlo 35 milijonov turistov in se bo suša nadaljevala, lahko to v tem petmilijonskem mestu ogrozi preskrbo z vodo. Povprečen turist namreč porabi veliko več vode kot povprečen domačin. Prav s programom zmanjšanja prihodov turistov je na lokalnih volitvah leta 2015 zmagala radikalna levica pod vodstvom Ade Colau, ki je od takrat županja Barcelone. Od prihoda na oblast z birokratskimi ovirami omejuje odpiranje novih hotelov, katerih število je od leta 2000 naraslo s 187 na 426. Uradno prenočišča ponuja še okoli 10.000 ponudnikov zasebnih apartmajev, skoraj še enkrat toliko pa naj bi jih stanovanja oddajalo na črno.