Ealing, predmestje Londona, je bil desetletja znan po rednih poplavah. Ob močnejših nalivih so narasle vode redno vdirale na ulice in zalivale bližnjo podzemno postajo Greenford. Ko so lokalne oblasti iskale rešitev, so sprva razmišljale o tradicionalnem inženirskem projektu – gradnji betonskega zbiralnika vode. A lokalni naravovarstveniki so imeli drugačno zamisel.
»Zakaj ne bi poskusili z naravno rešitvijo?« se je vprašal Sean McCormack, veterinar in vodja projekta Ealing Beaver Project. »Zakaj ne bi vrnili bobrov?«
Leta 2023 so v opuščeno območje, imenovano Paradise Fields, naselili pet divjih bobrov. V zadnjih dveh letih se je območje korenito spremenilo. Medtem ko podnebne spremembe prinašajo vedno bolj ekstremne vremenske pojave, projekti ponovne naturalizacije (ang. rewilding) postajajo ključna rešitev, ki stavi na sposobnosti živali pri ustvarjanju odpornejših pokrajin.
Bobri kot vrhunski inženirji
Bobri so v Veliki Britaniji iztrebili pred približno 400 leti zaradi lova na krzno, meso in dišavne žleze. Njihovi zobje, okrepljeni z železom, ki jim daje značilno oranžno barvo, z lahkoto predelajo les. Z njim gradijo jezove, ki ustvarijo naravne zbiralnike vode. Za bobre so ti ribniki varno zavetje pred plenilci, za ljudi pa učinkovit sistem za nadzor poplav. Pokrajina se spremeni v gobo, ki vpija vodo ob deževju, kar pomeni, da je manj odtoka, ki bi sicer poplavil nižje ležeča območja.
Emily Fairfax, geografinja z Univerze v Minnesoti, pojasnjuje, da bobri kopljejo tudi kanale, ki delujejo kot mreža mikro-potokov. »To še dodatno zmanjšuje škodo, saj razprši poplavne vode na večje območje,« pravi. Njihova dela so koristna tudi v času suše, saj voda pronica v okolico, zaradi vlažnosti tal pa so mokrišča naravna zaščita pred gozdnimi požari. »V znanstvenih krogih se šalimo: če imaš težavo, obstaja bober, ki jo bo rešil,« dodaja Fairfaxova.
Od »bombardiranja« z bobri do uspešne sobivanja
Londonski projekt je dokazal, da teorija deluje v praksi. Po drugi zimi so v Ealingu prvič po desetletju zabeležili leto brez poplav na ogroženem območju. Dela bobrov so ustvarila mozaik habitatov, ki so v Paradise Fields privabili številne ptice, metulje, netopirje in celo sladkovodne rake. Trenutno v območju živi osem bobrov, spomladi pa se jim je pridružila nova generacija mladičev.
Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da previdnost ni odveč. V ZDA se ponekod pojavlja praksa t. i. »bombardiranja z bobri« (beaver bombing), kjer ljudje na lastno pest naseljujejo živali brez ustreznih načrtov. George Holmes, profesor naravovarstva z Univerze v Leedsu, poudarja, da bobri lahko povzročijo težave kmetom in lastnikom zemljišč, saj njihovi tuneli v brežinah ogrožajo živino in kmetijske stroje. »Mnogi ljudje obljubljajo, da bodo bobri rešili vse, a to so obljube, ki jih težko izpolnijo,« opozarja Holmes.
Lahko živimo z njimi?
Kljub skepticizmu nekaterih, je skupnost v Ealingu bobre sprejela z navdušenjem. Območje je postalo priljubljena točka za opazovanje divjih živali – od šolarjev, ki se vračajo domov mimo bobrovih jezov, do domačinov, ki si ob večerih privoščijo pivo na klopi ob ribniku. »Tukaj dokazujemo, da ideja o sobivanju z bobri v gosto poseljenem mestu sploh ni tako divja,« zaključuje McCormack. Zdi se, da je bober, nekoč izgnan iz britanske narave, postal nepričakovan zaveznik mestnih načrtovalcev v boju proti podnebni krizi.