Nekaj tednov pred objavo letošnjih poročil o napredku kandidatk za članstvo v EU, ki naj bi jih v primeru Črne gore, Albanije, Ukrajine in Moldavije pospremili še s časovnimi kažipoti konca pogajanj o posameznih poglavjih, je evropska komisija predstavila zamisli za to, da bi razširjena Evropska unija ostala opravilno sposobna. Na več področjih predlaga spremembo iz soglasnega v večinski načina odločanja, prav tako je naštela več varovalk, v katere bi morale privoliti nove članice, zato da morda s svojimi politikami, odločitvami ali nazadovanjem vladavine prava ne bi ogrožale delovanja Unije.
Na skoraj trideset strani dolgem pregledu z naslovom Priprave na razširjeno Evropo komisija analizira, kako izpolniti željo članic, da po naslednjih širitvah ne bi morda imeli podobnih težav z njimi, kot so jih oživljale z blokadami Madžarske v času premierja Viktorja Orbana. Eno osrednjih vprašanj je odločanje s soglasjem, ki je najpogostejša oblika sprejemanja odločitev v EU. Če bi hoteli to pravilo povsem odpraviti in ga nadomestiti z večinskim odločanjem, bi bile potrebne spremembe pogodbe o EU, kar pa bi bil dolg postopek z negotovim izidom.
Iskanje možnih sprememb
Komisija ne izključuje sprememb evropske pogodbe, kjer bi te bile potrebne. Vendar pa bolj zagovarja pogostejšo uporabo kvalificiranega načina odločanja s pomočjo obstoječe Pasarelove klavzule. Gre za to, da se morajo članice s soglasjem in po posvetih nacionalnih in evropskega parlamenta strinjati, da bodo na določenem področju odločale s kvalificirano večino. Komisija tudi opozarja, da se članice denimo na področju zunanje ali obrambne politike pri glasovanju lahko vzdržijo s tako imenovano konstruktivno vzdržanostjo, da ne preprečijo sprejetja odločitve. Če bi na glasovanjih s kvalificirano večino vendarle lahko bili ogroženi bistveni nacionalni interesi katere članice, pa komisija navaja, da že zdaj obstajajo določbe o zasilni zavori, ki članici omogočajo, da zadevo predloži evropskemu svetu. Tudi okrepljeno sodelovanje zgolj nekaterih članic na področjih, kjer ni mogoče doseči skupne rešitve, lahko predstavlja pot naprej.
»Mogoče je zmanjšati področja, kjer lahko ena država z vetom blokira odločitev, medtem ko jo vse druge države podpirajo,« je na predstavitvi poročila dejala Marta Kos, komisarka za širitev.
Komisija je tudi opozorila, da se bodo na širitev morale prilagoditi institucije. Kot je poudarila Kosova, morajo postati vitkejše in se odzivati hitreje. Članice se bodo predvsem morale odločiti, ali bodo ohranile vsaka eno komisarsko mesto ali pa bodo komisijo zmanjšale na komisarje iz dveh tretjin članic, ob čemer bi komisarska mesta med članicami enakomerno rotirala po mandatih. Možnost za to že obstaja v obstoječi evropski pogodbi. Prav tako se bo moral evropski parlament odločiti, kako bo prilagodil število poslancev. Končno odločitev o tem bo sprejel evropski svet.
Varovalke za Evropsko unijo
Precej pozornosti v predširitveni analizi je posvečene vprašanjem zaščite Evropske unije pred nazadovanjem novih kandidatk pri vladavini prava. Razmišlja se, da bi v primeru kršitev lahko hitreje in učinkoviteje uporabljali 7. člen pogodbe o EU, ki pa se je v primeru Madžarske in Poljske izkazal za relativno neučinkovit sistem, ker sta se obe ščitili z vetom.
Morda pomembnejše je, da evropska komisija predlaga Evropski uniji zaščitne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi prihodnje članice oslabile demokratične strukture. Komisija predlaga večslojni sistem varovalk, ki bi spremljal državo od podpisa pristopne pogodbe prek samega pristopa in še do 15 let zatem. Komisija želi, da bi v času med podpisom pristopne pogodbe in dejanskim vstopom tekel mehanizem stalnega spremljanja, s katerim bi preverjali, ali država še izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejela med pogajanji. Če bi bilo nazadovanje resno, bi lahko začela veljati klavzula o odlogu pristopa.
Po vstopu bi obstajale tri sektorske varovalke na področjih gospodarstva, notranjega trga in izvajanja pravnega reda EU. Doslej so bile te praviloma na voljo tri leta po vstopu. Komisija predlaga bistveno podaljšanje tega obdobja, točnega števila let pa ne navaja. Bi pa za petnajst let uvedli novo »institucionalno varovalko« za primer, da bi država začela sistemsko kršiti demokratične vrednote, vladavino prava oziroma obveznosti iz članstva.
Nove članice bi se po zamislih komisije prostovoljno z deklaracijo obvezale, da ne bodo z vetom preprečile odločitev o prihodnjih širitvah, s čimer naj bi se grožnja blokad zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj razblinila. »Ta varovalka ne bo del pristopnega sporazuma,« je pojasnila komisarka.
Kosova je še poudarila, da bodo vse članice ne glede na varovalke uživale enake pravice. »Ne želimo ustvariti dvotirnega članstva,« je dejala in dodala, da bodo varovalke veljale le ob kršitvah evropske pogodbe.