V turškem parlamentu je danes posebna parlamentarna komisija sprejela zaključno poročilo o potrebnih reformah v državi, ki so jih začeli pripravljati po lani začetem mirovnem procesu s prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK). S poročilom je komisija zamujala, saj bi ga morala predstaviti že do konca lanskega decembra, ko se je prav tako iztekel rok za integracijo prokurdskih sil SDF v sirsko vojsko. Toda brez napredka v sirskem procesu je prišlo tudi do zamika turškega. Tako se je znova pokazala čezmejna prepletenost kurdskega vprašanja.
Zdaj so v Turčiji vendarle zadovoljni, da je po hitri ofenzivi sirske vojske proti pozicijam SDF prokurdska vojska privolila v integracijo s sirskimi silami. Tako se je slednjič premaknilo tudi na turškem mirovnem parketu. Nacionalna komisija za solidarnost, bratstvo in demokracijo je dokončala svoje 60-stransko končno poročilo, v katerem so opisani predlagani ukrepi za demokratizacijo in pravne reforme. V 50-članski komisiji je poročilo podprlo 47 poslancev, dva sta mu nasprotovala, eden pa se je vzdržal. Sprejetje poročila pomeni, da je sedaj na vladi, da priporočila skupine tudi uresniči in tako premakne mirovni proces v Turčiji naprej.
Kakšna priporočila prinaša poročilo?
Poročilo napredek pri reformah jasno veže na razoroževanje PKK, ki mora biti preverjeno. Glede demokratičnih reform je temeljno, da poročilo poziva k strožjemu spoštovanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in turškega ustavnega sodišča. Mehanizme za zagotavljanje popolnega spoštovanja odločb obeh sodišč je treba okrepiti, ustvariti pa je treba tudi nove učinkovite mehanizme, ugotavljajo parlamentarci v poročilu. Gredo še korak dlje in priporočajo odpravo upravnih in sodnih ovir za spoštovanje odločb obeh sodišč. Sodstvo države je pozvano, da pregleda zakonodajo in jo uskladi z odločbami ESČP in ustavnega sodišča.
Med priporočili je tudi sprememba zakonodaje, ki bi občinskim svetom omogočila izvolitev župana, če bi bil sedanji župan odstranjen s položaja. Namestitev vladnega skrbnika je po odstavitvah županov iz Stranke za enakost in demokracijo (DEM) in glavne opozicijske Republiške ljudske stranke (CHP) prizadela več občin v Turčiji, tudi Carigrad, kjer so priprli Ekrema Imamogluja. V poročilu parlamentarci pozivajo tudi k spremembam precej ostre državne protiteroristične zakonodaje. Iz nje naj bi izločili nenasilna dejanja, kar naj bi pripeljalo do več pravic svobode izražanja, medijev in zbiranja.
Kakšne bi bile posledice uveljavitve priporočil?
Če bo turška država dejansko dosledno izpolnila priporočila komisije, utegne to imeti velike posledice tako glede zakonodaje kot tudi glede usode številnih priprtih v turških zaporih. ESČP je v več primerih odločil, da so bile aretacije kurdskih politikov in aktivistov politično motivirane ali da so kršile pravico do svobode izražanja in poštenega sojenja. Veliko sodb ESČP proti Turčiji se nanaša na pregon novinarjev, županov in poslancev zaradi domnevne propagande ali žalitve države. Če bi se torej spoštovale odločbe ESČP, bi lahko izpustili politične zapornike in priprte novinarje, poslance in župane. Povrhu bi dosledno spoštovanje sodb lahko razširilo pravico do izobraževanja v kurdskem jeziku in Kurdom zagotovilo dejanske manjšinske pravice.
Prav tako v poročilu ni zapisano, da bi utegnili izpustiti zaprtega voditelja PKK Abdullaha Öcalana.
