Orbán je v preteklih mandatih spreminjal ustavo, reformiral volilni sistem in utrdil nadzor nad ključnimi institucijami, vključno s sodišči in javnimi mediji. Kritiki takšen model opisujejo kot globoko centraliziran sistem s formalnimi demokratičnimi mehanizmi, a z jasno strukturno prednostjo vladajoče stranke.
Demokracija in gospodarstvo v resnih težavah
Evropski parlament je leta 2022 ocenil, da Madžarske ni več mogoče šteti za polno demokracijo. Evropska unija še naprej zadržuje več kot 20 milijard evrov, namenjenih tej državi, pri čemer se sklicuje na zaskrbljenost glede vladavine prava, korupcije in neodvisnosti sodstva. Ta sredstva bi lahko sprostili v primeru izvedbe reform, vendar Budimpešta za zdaj ne kaže pripravljenosti na večje spremembe.
Hkrati so se gospodarske razmere v državi znatno poslabšale. Inflacija je leta 2023 presegla 17 odstotkov, cene hrane pa so se med letoma 2019 in 2025 povišale za več kot 80 odstotkov. Realni prihodki dela prebivalstva so pod pritiskom visokih življenjskih stroškov, kar se vse pogosteje navaja kot razlog za upad podpore Fideszu, analizirajo na hrvaškem portalu Index.
V takšnih okoliščinah se je pojavil nov politični akter – stranka Tisza, ki jo vodi Péter Magyar, nekdanji visoki uradnik Fidesza. V nasprotju s prejšnjimi volitvami širša opozicija tokrat kaže večjo pripravljenost na sodelovanje in se poskuša izogniti delitvam, ki so v preteklosti Fideszu zagotavljale udobne zmage.
Analitiki opozarjajo, da sama zmaga v številu glasov morda ne bo dovolj. Zaradi razdelitve volilnih enot in strukture sistema bi morala opozicija po ocenah nekaterih političnih strokovnjakov na nacionalni ravni osvojiti občutno več glasov, da bi si zagotovila parlamentarno večino.
Izredno stanje
Madžarska je še vedno v izrednem stanju zaradi vojne v Ukrajini, kar vladi omogoča razširjena pooblastila za sprejemanje odločitev z uredbami. Takšen okvir dodatno zapleta politično situacijo v primeru tesnega volilnega izida.
Pod drobnogledom je tudi Orbánova zunanja politika. Madžarska je med redkimi državami Evropske unije, ki so ohranile močne energetske vezi z Rusijo, Budimpešta pa je večkrat blokirala ali upočasnjevala evropske odločitve glede pomoči Ukrajini. Hkrati država razvija tesne gospodarske odnose s Kitajsko, ki je postala njena največja neevropska trgovinska partnerica.
Orbán je imel v zadnjih letih tudi odkrito politično podporo dela ameriške konservativne scene, o čemer priča nedavni obisk Trumpovega vodje diplomacije Marca Rubia, ki je Orbánu pred prihajajočimi volitvami ponudil nedvoumno podporo. Vendar pa mednarodni odnosi za zdaj niso odločilen dejavnik v domači politični dinamiki, kjer so prevladujoče teme postale gospodarska vprašanja in življenjski standard.
Škandal zaradi pomilostitve pedofila
Dodaten pritisk na vladajočo stranko ustvarjajo politični škandali. Lani je madžarska predsednica Katalin Novák odstopila, ko je postalo znano, da je pomilostila osebo, povezano s primerom zlorabe otrok, kar je sprožilo množične proteste. Ta dogodek je dodatno načel podobo o politični stabilnosti režima.
Kljub upadu podpore Fidesz še vedno razpolaga z močno infrastrukturo in državnimi viri. Politični teren po ocenah številnih analitikov ni enakopraven, vladajoča stranka pa ima v kampanji zato znatno prednost.