Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem drugem mandatu z odnosom do Ukrajine in trgovinskimi spori z EU, Mehiko, Kanado, Japonsko in drugimi prijateljskimi državami močno načel zaupanje v zanesljivost ZDA. Z govorom o priključitvi Grenlandije pa je na kocko postavil celo preživetje zavezništva Nato.
Trumpovo lomastenje na področju mednarodne politike ni vplivalo le na zaupanje ameriških zaveznic v zanesljivost ZDA. S svojimi potezami je v zadnjih tednih močno načel tudi zaupanje v zanesljivost zavezništva z Rusijo.
S tem je še zaostril neugoden položaj, v katerem se je znašel Putin. Ruski vojski je v skoraj štirih letih uspelo zavzeti le delček Ukrajine, izplen pa je plačala s približno 1,1 milijona ruskih žrtev. Od tega okoli 250.000 mrtvih. Danes zaradi pomanjkanja primerne motorizacije za kopenske napade v Ukrajini uporablja celo konje. Putinu medtem pred očmi razpada tudi svetovna mreža zaveznikov. V Siriji je leta 2024 padel režim Bašarja Al Asada, ki ga je Rusija s svojo vojsko dolgo zelo aktivno ohranjala na oblasti. Brez ruske podpore je ostala tudi Armenija, ki je morala lani priznati premoč Azerbajdžana, ta pa je užival turško podporo.
Venezuela je padla, maje se tudi Iran
Moskvi se ni uspelo odzvati niti na ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kaj šele da bi ga lahko obvarovala pred ameriško vojsko. Isti teden je Rusija svojo nemoč pokazala tudi s tem, ko ji ni uspelo preprečiti ameriškega zasega naftnega tankerja, čeprav je bila v bližini celo ruska podmornica.
Slabo kaže tudi na relaciji med Moskvo in Teheranom. Putin je z Iranom lani podpisal 20-letno pogodbo o strateškem partnerstvu. Zdaj je ta režim – ki je Rusijo oskrboval z droni šahed za boj v Ukrajini – v nevarnosti, da ga strmoglavijo protestniki. Trump je medtem nakazal, da bi protestnike lahko zaščitil celo z vojaškim posredovanjem. Na kakšno pomoč Rusije lahko na drugi strani računa islamska republika? Nikita Smagin, strokovnjak za rusko-iranske odnose, pravi, da je Moskva v zadnjih tednih Iranu dobavila oklepna vozila spartak in bojne helikopterje. Domnevno za pomoč pri zatiranju protestnikov. »Vendar si Iranci ne delajo utvar: če bi situacija postala zares kritična, bi se Rusija preprosto umaknila, kot se je v primeru Bašarja Al Asada,« je dodal.
Konec obdobja
»Končuje se neko obdobje,« je v nedeljo kritično zapisal ruski provojni vojaški bloger pod psevdonimom Maksim Kalašnikov. Meni, da je Moskva ves čas zgolj gradila na ustvarjanju potemkinove velesile, namesto da bi se trudila, da bi tudi zares postala velesila.
Tudi nekdanji ruski diplomat Boris Bondarev meni, da je bilo zavezništvo pod vodstvom Moskve vedno v veliki meri fikcija. »Niti Venezuela niti Iran nista del nikakršnega ruskega imperija,« je dejal. Po invaziji na Ukrajino je bilo za Rusijo pomembno pokazati, da ni sama, vendar je »to le propaganda«.
Smagin poudarja, da sporazum med Iranom in Rusijo sploh ne vsebuje klavzule o vzajemni obrambi. Državi opisuje kot »strateška partnerja iz nujnosti«, saj nobena stran nima veliko drugih možnosti.
Putin bo šibkost zakrival z izkazovanjem moči
Na izjavo Putina o dogodkih v Venezueli ali Iranu medtem še čakamo. Verjetno je ne bomo dočakali. Slabe novice najraje prepušča podrejenim. Kremelj medtem poskuša Trumpovo neupoštevanje mednarodnega prava prikazati v pozitivni luči, kot dokaz nespornosti ruske invazije na Ukrajino.
Bondarev kljub temu opozarja, da Putin poteze ZDA najverjetneje razume kot poskus potiskanja Rusije v kot. To naj bi botrovalo tudi k nedavni uporabi nadzvočne rakete orešnik v Ukrajini. »Tudi če je šibek, bo Kremelj skušal pokazati, da je močan,« opozarja Bondarev.