Zlata mrzlica je vrhunec dosegla februarja tega leta, čemur je sledil bliskovit padec. Cene zlata so se medtem že stabilizirale in kljub padcu ohranjajo zelo visoko vrednost, ki veseli zlasti dolgoročne vlagatelje. Kdor je na trg vstopil špekulantsko ob vrhuncu, pa si trenutno liže rane.
Za leto 2026 medtem obetajo dobro leto za vložke v nikelj. Gre za kovino, ki je znana po visoki odpornosti proti koroziji in oksidaciji, zaradi česar je zaželena za številne industrijske namene. Glavni razlog za morebitno rast cene niklja pa naj bi tičal v političnih odločitvah v Indoneziji, ki je največja svetovna proizvajalka te kovine. Nadzoruje okoli 50 odstotkov svetovne proizvodnje.
Načrtno ustvarjanje pomanjkanja
Indonezijska vlada se je namreč odločila uvesti drastične reze v proizvodnji niklja in zmanjšati dobavo iz glavnih rudnikov v državi. Cilj je zmanjšati svetovni presežek, ki je v zadnjih letih prispeval k padcu cen. Gre torej za načrtno ustvarjanje stanja večjega pomanjkanja. Ob trdnem povpraševanju bi ta strategija neizogibno potisnila tečaje navzgor. Presežek ponudbe se že zmanjšuje, omejevanje proizvodnje pa bi lahko še dodatno okrepilo ponovno uravnoteženje trga.
Nikelj je ključna komponenta tako za proizvodnjo nerjavnega jekla kot za izdelavo baterij za električna vozila. Zato predstavlja strateško surovino v energetskem prehodu in pričakuje se, da bo svetovno povpraševanje v prihodnjih letih še naprej raslo.
Zagon evropskega rudarjenja?
Zmanjšanje indonezijske proizvodnje in dvig cene bi sicer lahko pospešila razvoj novih rudarskih projektov, ki se jih doslej ni množično izkoriščalo. Takšen primer je tudi rudnik Rönnbäcken na Švedskem, ki velja za eno največjih nahajališč niklja v Evropi, ki še niso bila v celoti razvita. To najdišče naj bi obsegalo za okoli 600 milijonov ton rude. Z uspešnim in rentabilnim izkoriščanjem bi Evropa tudi zmanjšala odvisnost od uvoza, to pa bi tudi stabiliziralo cene.
Poleg niklja je še en strateški vir za Evropo litij. V zadnjih dneh je v operativno fazo stopil nov rudnik litija na Finskem, v Nemčiji pa so v dolini zgornjega Rena na globini približno 4000 metrov odkrili nahajališče, ki bi, če bi ga izkoriščali, lahko postalo eno najpomembnejših na svetu. Veliko najdišče je tudi v dolini Jadar v Srbiji, ki je naletelo na velik odpor javnosti. Tudi če se projekt uspešno izpelje, ne gre pričakovati začetka rudarjenja pred letom 2028.