V četrtek opolnoči po lokalnem času se je po dogovoru med Izraelom in Libanonom začelo desetdnevno premirje. Glavno vlogo pri tej ustavitvi spopadov premirja imajo Združene države, ker je hotel predsednik Donald Trump tudi na tak način pridobiti Iran za obsežen mirovni dogovor. V petek je na svojem družbenem omrežju zapisal, da je Izraelu prepovedal bombardirati Libanon. »Izrael ne bo nič več bombardiral Libanona. ZDA so mu to prepovedale. Kar je preveč, je preveč,« je zapisal Trump.
Iz tona zapisa bi lahko sklepali, da je bil za to potreben znaten pritisk Bele hiše. Izraelski mediji so poročali, da je premier Benjamin Netanjahu v četrtek nenadoma sklical sejo varnostnega kabineta vsega pet minut pred začetkom, kmalu zatem pa so objavili prekinitev ognja.
V Teheranu so se na premirje v Libanonu odzvali izjemno konstruktivno in zapisali, da zaradi premirja odpirajo Hormuško ožino. A kot trdi libanonska vojska, je Izrael v petek kršil dogovor, Hezbolah pa je, kot sam trdi, zato napadel izraelske vojake.
Glavni problemi pa za zdaj ostajajo in o rešitvah se bo nekako treba dogovoriti. Premirje ne zahteva odhoda izraelske vojske z juga Libanona, prav tako ne odprave Hezbolahove zasebne vojske, kar je že vseskozi glavna izraelska zahteva. Poleg tega v premirju ni omembe več sto tisoč Libanoncev, ki so morali na zahtevo izraelske vojske zapustiti svoje domove južno od reke Litani.
Begunci se vračajo domov
Vseeno je med milijonom libanonskih beguncev – nekateri so marca bežali tudi iz južnih bejrutskih predmestij – v petek zavladalo veliko veselje, ko je Trump na svojem družbenem omrežju sporočil, da je po telefonskem pogovoru z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in potem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem dosegel sporazum o desetdnevnem premirju, med katerim naj bi dosegli dogovor o trajnem miru.
Proti svojim domovom na jugu Libanona, ki so večinoma le še ruševine, se je napotilo stotisoče Libanoncev. Večinoma so šiiti, nekaj je tudi arabskih kristjanov, ki živijo v vaseh na jugu med šiiti in so prav tako žrtve spopadov Izraela in Hezbolaha. Na cestah, ki vodijo iz Bejruta na jug Libanona, je bila tako v petek velika gneča. Libanonske oblasti in tudi Hezbolah so sicer beguncem svetovali, naj se še ne vračajo, ker je premirje krhko.
Kaj vsebuje premirje?
V premirju se je libanonska vlada zavezala, da bo preprečevala napade na Izraelce, ne pa tudi, da bo razorožila Hezbolah. Ta izraelska zahteva je bila del premirja jeseni 2024, a je potem libanonska vlada ni mogla uresničiti.
Sedanji dogovor o premirju Izraelcem dovoljuje ukrepe v primeru, da so napadeni. Ni pa se jim treba umakniti z juga Libanona, kjer so rušili vasi in infrastrukturo, od prebivalcev pa zahtevali izselitev severno od reke Litani. Izraelski generali trdijo, da morajo na tem ozemlju, ki obsega osem odstotkov Libanona, ostati, da bi preprečili nove Hezbolahove napade na sever Izraela.
Obrambni minister Izrael Kac je v petek celo dejal, da mora izraelska vojska »nadaljevati uničevanje teroristične infrastrukture, tudi rušenje hiš ob meji, ki so dejansko postale utrdbe teroristov«, in da bodo razseljeni Libanonci, ki se zdaj vračajo na svoje domove, morali najbrž znova oditi na sever, saj bo le tako izraelska vojska »opravila svojo nalogo do konca«. Tudi premier Netanjahu je prvi dan premirja izjavil, da Izrael »še ni končal svojega dela« proti Hezbolahu.
Pred polnočjo še pokol v Tiru
Proiranski Hezbolah se je sicer odločil, da bo spoštoval premirje, čeprav se z njegovo vsebino ne strinja. Je pa zasluge zanj pripisal Teheranu. Še prej je v četrtek zvečer poslal številne rakete nad Izrael. Vsaj 13 ljudi pa je umrlo nekaj minut pred začetkom premirja opolnoči, ker je Izrael bombardiral stanovanjske bloke v zgodovinskem mestu Tir.
Vsega skupaj je v tej 46-dnevni vojni, ki je segla vse do Bejruta, umrlo okoli 2300 Libanoncev, tudi 177 otrok, 274 žensk in več kot sto reševalcev. Gre za podatke libanonskega ministrstva za zdravstvo. Med Izraelci je od začetka marca v napadih Hezbolaha izgubilo življenje 13 vojakov in dva civilista na severu Izraela.
Sicer je raketne napade na sever Izraela 2. marca začel Hezbolah, ker je Izrael ubil iranskega vrhovnega vodjo ajatolo Alija Hameneja. V 46-dnevni vojni, ki je sledila, se je izkazalo, da je Hezbolahu uspelo v zadnjih osemnajstih mesecih deloma obnoviti svojo oborožitev, čeprav je Izrael jeseni 2024 uničil njegova številna skladišča raket in drugega orožja.
