Ameriške kongresne volitve bodo šele čez dobrih pet mesecev, a je republikanska stranka že zdaj pridobila približno deset poslanskih sedežev. In to kljub slabim javnomnenjskim obetom. Razlog se skriva v prerisovanju volilnih okrožij, ki je letos doseglo še nikoli videne razsežnosti, zakuhalo spopad med glavnima strankama in znova pokazalo, da dolgoletne norme političnega ravnanja naglo jemljejo slovo. Republikanci in demokrati so se prerisovanja okrožij lotili v skupno okoli desetih zveznih državah, krajšo pa bodo očitno potegnili slednji.
Začelo se je v Teksasu
Prerisovanje volilnih okrožij je doslej praviloma potekalo vsakih deset let po objavi rezultatov popisa prebivalstva (zadnji je bil leta 2020). Takrat je prerisovanje okrožij ponekod nujno, ko se zaradi manj ali več prebivalstva spremeni število zveznih kongresnikov določene zvezne države. Ker pa bo naslednji popis šele leta 2030, letos ni formalnih razlogov za spremembe.
So pa politični in strankarski, in ti so tudi pretehtali. Tradicija desetletnega cikla je romala v zgodovino. Začelo se je v Teksasu. Za risanje okrožij je odgovorna oblast v posamezni zvezni državi in predsednik Donald Trump je lani teksaškim republikancem naročil, naj se lotijo posla, po poročanju ameriških medijev iz bojazni, da bo njegova stranka izgubila letošnje kongresne volitve. Po nekaj uvodnih zadržkih so ga ubogali in spremenili volilni zemljevid tako, da bodo lahko novembra pridobili dodatnih pet sedežev v zveznem kongresu. Trenutno je njihovih 25 od 38 teksaških zveznih kongresnikov.
Ogorčeni demokrati so hitro odgovorili v Kaliforniji, kjer imajo oblast. Po izvedbi referenduma so sami prerisali okrožja tako, da bodo lahko pridobili pet sedežev. Trenutno jih imajo 43, republikanci pa devet.
Potem so sledile druge države (Florida, Severna Karolina, Utah, Ohio, Misuri, Tennessee …). Trenutni izkupiček vseh teh prerisovanj kaže, da bodo za okoli deset sedežev na boljšem republikanci. V kongresu je 435 poslancev in ob tesnih izidih je to lahko odločilno. Demokrati so doživeli udarec v Virginiji, kjer je njihovo prerisovanje zaradi postopkovnih napak ustavilo tamkajšnje vrhovno sodišče. Republikancem pa je dalo spodbudo zvezno vrhovno sodišče, ko je aprila v Louisiani razveljavilo volilni zemljevid, zrisan tako, da je zagotavljal izvolitev dveh temnopoltih kongresnikov. Še zdaj se vrstijo glasne polemike o tem, ali je vrhovno sodišče s tem spravilo v zgodovino prelomno volilno zakonodajo iz 60. let, ki prepoveduje rasno diskriminacijo v volilnem procesu. Kakor koli, republikansko stranko je ta odločitev spodbudila k prerisovanju okrožij tudi drugje na ameriškem jugu. V Louisiani so zato celo prestavili že določen majski datum strankarskih volitev, ker volilni zemljevidi veljajo tudi zanje. Enak je bil načrt v Južni Karolini, kjer pa so se temu postavili po robu tudi nekateri republikanski senatorji.
Duh je ušel iz steklenice
Oblikovanje novih okrožij je v ZDA sicer kočljiv postopek že več kot dvesto let zato, ker so jih stranke na oblasti vselej risale sebi v prid. Tako je ta praksa že leta 1812 tudi dobila ime – po okrožju nenavadne oblike, ki je spominjala na močerada. Da pa se to vse počez počne izven cikla popisa prebivalstva, je novost, ki skrbi politične analitike. »Spremenilo se je to, da zdaj to počnejo brezsramno,« je v USA Today zapisal kolumnist Dace Potas. Po ocenah poznavalcev so letos spustili duha iz steklenice, ki ga bo praktično nemogoče spraviti nazaj. To pomeni, da bo prerisovanje okrožij postalo del običajne prakse, sploh ko se bo v neki zvezni državi zamenjala stranka na oblasti. »Oboroževalna tekma spreminjanja okrožij se bo sprevrgla v jedrsko vojno,« je za Washington Post ocenil analitik Dave Wasseman.
V nekaterih zveznih državah sicer imajo varovalke pred samovoljnimi spremembami izven cikla popisa prebivalstva, vendar je vprašanje, kako trdne zares so; navsezadnje jih je imela tudi Kalifornija. Nekateri kongresniki pa vendarle opozarjajo na nevarnosti tega, da si politiki izbirajo volilce namesto obratno (kar je znana krilatica kritikov politično motiviranega risanja okrožij). Med njimi je tudi nova desetčlanska delovna skupina petih demokratskih in petih republikanskih kongresnikov, ki si bodo prizadevali za reformo risanja okrožij. Skupina deluje v okviru širše grupacije 44 kongresnikov, ki si je nadela ime reševalci problemov.
