Protest so prvotno odobrili kot zaznamovanje zatrtja čeških univerz in v spomin na študenta Jana Opletala, ki je bil ustreljen med protinacističnimi protesti leta 1939. Ko pa se je v ulici Národní třída zbrala večdesettisočglava neoborožena množica, jo je napadla policija in pri tem poškodovala več sto ljudi. Nasilen odziv oblasti je imel nasproten učinek od želenega, saj so se protesti hitro razširili po vsej Češkoslovaški.
Množična mobilizacija in miren prenos moči
V nekaj dneh so se študentom pridružili še drugi državljani. Začele so se stavke in zasedbe univerz. Opozicijski pisatelj Václav Havel je s sodelavci v Pragi ustanovil Državljanski forum, na Slovaškem pa je nastalo gibanje Javnost proti nasilju. Protesti so vrhunec dosegli konec novembra, ko se je na demonstracijah zbralo okoli 800.000 ljudi, dvourna splošna stavka pa je ohromila državo in pokazala, da je komunistični režim izgubil legitimnost.
Po več kot dveh tednih pohodov in stavk je komunistično vodstvo, ki je ostalo brez podpore takratne Sovjetske zveze, privolilo v sestop z oblasti. Zaradi odsotnosti nasilja in prelivanja krvi je to obdobje postalo znano kot žametna revolucija. Konec decembra 1989 je bil Havel izvoljen za predsednika države, tri leta kasneje pa sta se Češka in Slovaška mirno razšli.
Danes je državni praznik tako na Češkem kot na Slovaškem, znan kot dan boja za svobodo in demokracijo ter mednarodni dan študentov. Obletnico ljudje tradicionalno zaznamujejo z zvonjenjem, prižiganjem sveč in žvenketanjem s ključi, ki ostajajo eden glavnih simbolov revolucije.