Razpad Sovjetske zveze leta 1991, ki jo je ameriški predsednik Ronald Reagan nekoč imenoval »imperij zla«, je Kremelj pustil z manj ozemlja, manj finančne moči in manj vpliva po svetu. Toda Rusija je ohranila svoj vpliv na enem ključnem področju.
Njen status jedrske velesile, približno enakovreden Združenim državam Amerike, je tudi oslabljeni Moskvi zagotavljal sedež za mizo najvišje mednarodne diplomacije.
Na jedrskih vrhovih je lahko voditelj Kremlja slovesno sedel nasproti aktualnemu prebivalcu Bele hiše – tako kot v zlatih časih hladne vojne – in skupaj odločal o vprašanjih mednarodne varnosti, piše CNN.
Propad "zgodovinskega sporazuma"
Leta 2010 sta takratni ameriški predsednik Barack Obama in njegov takratni ruski kolega Dmitrij Medvedjev podpisala pogodbo Novi START (Pogodba o zmanjšanju strateškega orožja), ki jo je Bela hiša takrat označila za »zgodovinsko«.
Pogodba Novi START omejuje obe državi na največ 1550 nameščenih strateških jedrskih konic na nosilnih sistemih, vključno z medcelinskimi balističnimi raketami, balističnimi raketami, izstreljenimi s podmornic, in bombniki.
Toda ti časi, tako kot sama pogodba New START, ki se izteče v četrtek, zdaj očitno spadajo v preteklost.
Propad zadnjega sporazuma o nadzoru oborožitve med ZDA in Rusijo – za katerega je Washington Moskvo večkrat obtožil kršitev, ker je onemogočala inšpekcije ruskih jedrskih objektov – je Trumpova administracija sprejela precej brezbrižno. Sam predsednik ZDA je zlahka odmahnil z roko ob zastrašujoči možnosti sveta brez jedrskih omejitev.
»Če poteče, pač poteče,« je Trump januarja pripomnil, hkrati pa namignil, da bi morda lahko nekoč sklenili boljši dogovor.
Zaskrbljeni v Moskvi
Ta očitna odsotnost skrbi v Washingtonu zbuja zaskrbljenost v Moskvi, kjer je bilo slišati veliko tarnanja in stiskanja zob glede vprašanja zmanjševanja jedrskega orožja.
Ko se je iztek pogodbe New START bližal, je Medvedjev – danes ne več predsednik, temveč glasen varnostni uradnik blizu oblasti – opozoril na nevarnosti, ki jih prinaša njeno prenehanje. Dejal je, da bi to pospešilo približevanje »ure sodnega dne«, simbolnega kazalnika, kako blizu je človeštvo samouničenju.
»Nočem reči, da to takoj pomeni katastrofo in začetek jedrske vojne, vendar bi moralo to vseeno vse zelo zaskrbeti,« je dodal.
Njegov predlog za podaljšanje pogojev pogodbe Novi START je bil po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova z ameriške strani doslej sprejet z molkom, kar grozi z začetkom nove dobe negotovosti.
»Prvič bosta Združene države in Rusija, državi z največjima jedrskima arzenaloma na svetu, ostali brez temeljnega dokumenta, ki bi omejeval in nadzoroval ta arzenal,« je Peskov povedal novinarjem na nedavni konferenci o jedrskih vprašanjih.
»Menimo, da je to zelo slabo za globalno in strateško varnost,« je dodal in poudaril strahove, ki jih verjetno deli velik del sveta.
Kakšni so interesi Kremlja?
Toda izrazi zaskrbljenosti iz Kremlja so morda bolj strateški, kot so tam pripravljeni priznati. Poleg izgube platforme za nadzor oborožitve, ki je še ena redkih preostalih manifestacij nekdanje sovjetske moči, se Moskva zdaj sooča s prihodnostjo morebitne neomejene ameriške jedrske širitve.
Trumpova administracija je na primer znova obudila idejo o jedrsko oboroženih bojnih ladjah razreda »Trump«, politiki iz obdobja hladne vojne, ki so jo opustili pred desetletji.
Nekdanja Sovjetska zveza bi se s tem lahko kosala. Toda z gospodarstvom in obrambnim proračunom, ki sta le delček ameriškega, Moskva praktično nima možnosti slediti tempu – kar še poglablja že tako velik razkorak v moči in vplivu med nekdanjima tekmicama.
Seveda imajo tudi ZDA svoje razloge za dopuščanje propada nadzora nad jedrskim orožjem z Rusijo, med drugim željo, da bi v prihodnje sporazume vključile Kitajsko, vzhajajočo jedrsko silo.
Toda iztek pogodbe Novi START pomeni konec neke dobe – ne le dobe »velesil« sporazumov o nadzoru oborožitve, osredotočenih izključno na Moskvo in Washington, temveč tudi dobe, v kateri so bile ZDA pripravljene sprejeti omejitve jedrskega orožja.
