Potem ko ga v nedeljo izvolili za novega vrhovnega verskega voditelja, so v četrtek na državni televiziji prebrali njegovo prvo izjavo. V njej je dejal, da morajo Združene države v regiji zapreti svoja oporišča ali pa bodo tarča iranskih napadov. Dejal je, da bo Iran od sovražnikov zahteval povračilo škode, nastale v napadih, ki so se začeli 28. februarja, ali pa bo v enaki meri uničil njihovo imetje. Dejal pa je tudi, da mora Hormuška ožina ostati zaprta, kar je »način pritiska na sovražnika«, in da morajo za doseganje tega cilja uporabiti vsa sredstva, ki so na voljo.
Že sama izbira Modžtabe Hameneja, sina prejšnjega voditelja Alija Hameneja, ki so ga Izrael in ZDA ubili prvi dan napadov, prinaša sporočilo režima v Teheranu, da ne bo nobenega odstopanja od začrtane poti ter da ga uboji političnih in vojaških voditeljev niso zamajali. Izjava Modžtabe to kljubovanje potrjuje. Teheran očitno ocenjuje, da lahko z ogrožanjem plovbe čez Hormuško ožino, kjer potuje petina svetovne trgovine z nafto in plinom, povzroči tolikšne pretrese na globalnem trgu energentov in posledično v vsem gospodarstvu, da bo pritisk predvsem na ameriškega predsednika postal prevelik.
V tem prepričanju Iran tudi ravna. V četrtek sta v iraškem pristanišču Basra zagorela tankerja. Domnevno naj bi se vanju zaletela iranska čolna, napolnjena z eksplozivom, je poročal Reuters. Nekaj ur prej so bile zadete še tri ladje v Perzijskem zalivu.
Tako so v četrtek cene nafte spet segle tudi čez sto dolarjev za sodček, potem ko so pred tem padle zaradi izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo vojne kmalu konec oziroma da so ZDA v vojni zmagale. Iranska revolucionarna garda je takrat odgovorila, da bo vojne konec, ko se tako odloči Iran. Mednarodna agencija za energijo pa je v novem sporočilu ocenila, da sta vojna Izraela in ZDA z Iranom ter moten prehod Hormuške ožine povzročila najhujšo krizo na naftnem trgu v zgodovini.
