Zaskrbljenost v Evropi se je še povečala po nedavnih pogovorih med Putinom in posebnim odposlancem ameriškega predsednika Trumpa Stevom Witkoffom, ki sicer niso prinesli vidnega preboja. Čeprav je Putin znova zatrjeval, da nima namena napasti Evrope, so njegove izjave sovpadale z napovedmi Francije o pripravah na morebitno ponovno uvedbo naborništva.
Kremelj vztraja, da ni res, da je Putin zavrnil ameriške mirovne predloge, vendar je Rusija medtem zavrnila tudi 28-točkovni evropski mirovni načrt in prejšnji teden med zračnimi napadi na Ukrajino ubila štiri ljudi.
Napetosti tudi zunaj Evrope
Strah pred vojno ne narašča le v Evropi. Skrbi se stopnjujejo tudi zaradi domnevnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Venezuele, kjer je vojaško posredovanje načeloma namenjeno preprečevanju tihotapljenja drog v ZDA, vendar je povzročilo tudi več smrtnih žrtev v napadih na domnevne kriminalce.
Ameriška vlada venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ne priznava kot legitimnega voditelja in kartele v tej državi označuje za teroristične organizacije. Trump je celo napovedal zaprtje venezuelskega zračnega prostora, Maduro pa ZDA obtožuje, da »kuha novo večno vojno«.
Tudi Bližnji vzhod ostaja nestabilen. Čeprav je 24. junija po 12-dnevni vojni začelo veljati premirje med Iranom in Izraelom, je njegova prihodnost negotova in odvisna od širših razmer v regiji ter iranskega spoštovanja jedrskih zavez. Premirje med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki velja od 9. oktobra, je zelo krhko.
Če bi tretja svetovna vojna res izbruhnila, strokovnjaki ocenjujejo, da nekateri deli sveta verjetno sploh ne bi občutili najhujših posledic. Katera območja veljajo za potencialno najvarnejša?
Antarktika
Najjužnejša celina je zaradi ogromne oddaljenosti od držav z jedrskim orožjem ena najvarnejših lokacij v primeru jedrske vojne. Z več kot 14 milijoni kvadratnih kilometrov sicer ponuja veliko prostora, a izjemno ostro podnebje predstavlja resen izziv za preživetje.
Islandija
Država, ki ni nikoli sodelovala v obsežni vojni, slovi kot ena najbolj miroljubnih na svetu. Geografska izoliranost bi jo verjetno obvarovala pred neposrednimi učinki vojne v Evropi, čeprav bi jedrski izpadi lahko v manjši meri dosegli tudi njene obale.
Nova Zelandija
Druga najmirnejša država po Globalnem mirovnem indeksu. Zaradi oddaljenosti, goratega terena in tradicionalno zadržane zunanje politike je zelo malo verjetno, da bi postala tarča v morebitnem spopadu Zahoda z Rusijo.
Švica
Sinonim za politično nevtralnost, tudi v času druge svetovne vojne. Gorski teren, zaprtost med druge države in razvita mreža zaklonišč ji zagotavljajo visoko stopnjo zaščite. Ker Ukrajini ni neposredno pomagala, Moskva Švice verjetno ne dojema kot sovražnice.
Grenlandija
Zaradi geografske izolacije in majhnega števila prebivalcev - tam namreč živi le 56.000 ljudi -, je malo verjetno, da bi sicer največji otok na svetu postal strateška tarča.
Tuvalu
Majhna pacifiška otoška država z okoli 11.000 prebivalci. Zaradi pomanjkanja naravnih virov in šibke infrastrukture nima strateškega pomena za večje sile.
Butan
Od leta 1971 uradno nevtralen, obdan z gorami in težko dostopen, kar olajšuje obrambo države.
Čile
Z izjemno dolgo obalo, raznolikimi naravnimi viri in razmeroma razvito infrastrukturo velja za eno stabilnejših držav Južne Amerike.