Vzhodno poveljstvo kitajske vojske je sporočilo, da je razporedilo vojake, vojne ladje, lovska letala in topništvo, da bi v okviru vaje z imenom Pravična misija 2025 izvedli demonstracijo obkolitve otoka, streljali z bojnim strelivom, simulirali napade na kopenske in morske cilje ter blokado glavnih tajvanskih pristanišč.
Analitiki pravijo, da je pri kitajskih vajah vse bolj zabrisana meja med rutinskim urjenjem in pripravami na morebiten napad, kar je strategija, namenjena temu, da bi imele ZDA in njihove zaveznice čim manj časa za odziv ob resničnem napadu. Japonska premierka Sanae Takaiči je nedavno odmevno namignila, da bi kitajski napad na Tajvan lahko sprožil vojaški odziv Tokia.
Rekordna prodaja ameriškega orožja
To so šeste velike kitajske vaje okoli Tajvana po letu 2022, ko je otok obiskala takratna predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi in močno vznemirila Peking, ki takšne obiske razume kot podporo silam, ki se zavzemajo za samostojnost otoka. Tajvan jo dejansko ima, razglasil pa je ni, ker bi to sprožilo vojaško posredovanje Kitajske. Ta ima Tajvan za del svojega ozemlja.
Tokratne vaje so se začele 11 dni po tem, ko so ZDA napovedale doslej največjo prodajo orožja Tajvanu v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev. To je sprožilo protest kitajskega obrambnega ministrstva in opozorila, da bo vojska sprejela odločne ukrepe.
Bliže otoku kot prej
Vaje z bojnim strelivom se bodo v torek nadaljevale na rekordnih sedmih območjih, ki jih je določila kitajska uprava za pomorsko varnost. Skupna pokritost vaj je največja doslej, potekajo pa tudi bližje Tajvanu kot prejšnje. Tajvanske oblasti so sporočile, da so zaznale prisotnost najmanj štirinajstih kitajskih vojaških ladij, štirinajstih ladij obalne straže in 89 letal.
Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v stanju visoke pripravljenosti in pripravljena na takojšen odziv, če bi se vaje spremenile v napad.
