Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na varnostnem forumu v Singapurju izrazil zaskrbljenost zaradi krepitve kitajske vojske in njenih aktivnosti v regiji. Običajno se na tem srečanju v Singapurju, na katerem sodelujejo ministri, generali, obveščevalci, obramboslovci in predstavniki oborožitvene industrije iz azijsko-pacifiške regije, srečata kitajska in ameriška delegacija. A že drugo leto zapored ni bilo visokih predstavnikov Kitajske.
Hegseth je tudi dejal, da ZDA niso spremenile svojega stališča glede Tajvana. A mnogi dvomijo o odločnosti Donalda Trumpa, da je pripravljen braniti otok v primeru kitajskega napada. ZDA uradno ne priznavajo neodvisnosti Tajvana, a dejansko jo podpirajo, zlasti z dobavami orožja, ki so zdaj pod vprašajem. Trump pa je ob obisku v Pekingu sredi maja dal vedeti, da se nima namena vojskovati »15.000 kilometrov daleč stran« od ZDA.
Na forumu je veliko pozornosti vzbudila študija uglednega londonskega Inštituta za strateške študije (IISS), ki svari Washington in Peking, da bi čedalje večje napetosti zaradi Tajvana lahko pripeljale do jedrske vojne. V Pekingu ne izključujejo možnosti, da bodo za priključitev Tajvana, ki ga imajo za del Kitajske, uporabili silo. V zadnjih mesecih je Kitajska povečala vojaško prisotnost okoli otoka. V IISS menijo, da bi morala Peking in Washington razviti kulturo dialoga, podobno kot je bila razvita med ZSSR in ZDA v času hladne vojne.
Prikrito nezaupanje do Trumpa
Hegseth je v Singapurju hvalil Južno Korejo, Japonsko, Avstralijo in Filipine, ker so povečali izdatke za vojsko. Evropskim državam pa je očital, da predolgo niso hotele slišati pozivov k povečanju teh izdatkov. »Zavezniki, ki nočejo prevzeti svojega deleža pri naši kolektivni obrambi, se bodo soočili z veliko spremembo pri našem načinu vodenja teh zadev,« je dejal Hegseth in na forumu dal vedeti, da se morajo ZDA zdaj bolj posvečati Bližnjemu vzhodu.
Japonski obrambni minister Šindžiro Koizumi je sicer povedal, da so ZDA še vedno odločene braniti svoje azijske zaveznice. Podobno so zatrjevali predstavniki drugih držav, ki si nočejo povsem zapraviti Trumpove naklonjenosti. A v resnici vsi dvomijo o ameriški zanesljivosti v času nepredvidljive administracije. Predvsem zato se Japonska pod premierko Sanae Takaiči oborožuje ter se proti Kitajski in Severni Koreji poskuša tesneje povezati z drugimi vzhodnoazijskimi državami, pa tudi z Indijo, Avstralijo in Kanado. Japonska, ki je po ustavi iz leta 1947 zavezana pacifizmu, tudi odpravlja omejitve pri izvozu orožja. Od aprila lahko izvaža še tanke, vojaške ladje, vojaška letala in izstrelke, kar pomeni tudi nove posle za japonska podjetja, kot sta Mitsubishi in Kawasaki.
Kitajska tako zdaj poziva mednarodno skupnost k ustavitvi »japonskega militarizma«, Koizumi pa je v Singapurju dejal, da »nič ne bi moglo biti dlje od resnice« in da je Kitajska tista, ki se oborožuje ter pretirano povečuje svoje izdatke za vojsko, kar povzroča napetosti v regiji, Japonska pa da hoče s svojim povečanjem izdatkov za vojsko samo prispevati k miru v regiji.
Vsekakor današnje demokratične Japonske ni mogoče primerjati s totalitarnim režimom med drugo svetovno vojno, odgovornim za strahotne zločine v velikih delih Azije. Sicer je konservativna nacionalistka Sanae Takaiči povečala vojaški proračun, ki zdaj znaša okoli dva odstotka BDP. To pa pomeni, da je Japonska po znesku, ki ga namenja za vojsko, tretja na svetu, za ZDA in Kitajsko.