Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo prodajo, ki bi lahko začela veljati čez približno mesec dni, če bo dobila zeleno luč kongresa, kar je sicer pričakovati. Kitajsko zunanje ministrstvo pa je ostro obsodilo odločitev Washingtona. »Kitajska poziva Združene države, naj spoštujejo načelo ene Kitajske in nemudoma prekinejo nevarna dejanja oboroževanja Tajvana,« je dejal tiskovni predstavnik Guo Jiakun, poroča France24.
Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja in vsak vojaški stik med ZDA in Tajvanom razume kot poseg v svojo suverenost.
Eden največjih paketov orožja za Tajvan
Orožje predstavlja enega največjih vojaških paketov za Tajvan doslej, namen prodaje pa je okrepiti odvračanje morebitne kitajske invazije. Čeprav so ZDA tradicionalno največji dobavitelj orožja Tajvanu, so izjave predsednika Donalda Trumpa v preteklosti sprožale dvome o pripravljenosti Washingtona, da v primeru konflikta neposredno brani otok.
Novi paket vključuje:
- raketne sisteme HIMARS,
- havbice,
- protitankovske rakete,
- brezpilotna letala,
- drugo vojaško opremo.
Gre sicer za drugo prodajo orožja Tajvanu, odkar se je Trump januarja vrnil v Belo hišo. Prva, v vrednosti 330 milijonov dolarjev, je bila odobrena novembra in je vključevala nadomestne dele in komponente. »To ponovno dokazuje trdno zavezanost ZDA varnosti Tajvana,« so sporočili iz Tajpeja.
Primerjave z zgodovinskimi prodajami
Velikost prodaje se približuje 18-milijardnemu paketu, ki ga je leta 2001 odobril nekdanji ameriški predsednik George W. Bush, čeprav je bil ta pozneje zmanjšan. Bush je v osmih letih Tajvanu prodal orožje v skupni vrednosti 15,6 milijarde dolarjev. V Trumpovem prvem mandatu so ZDA Tajvanu odobrile okoli 10 milijard dolarjev orožja, vključno z 8 milijardami za bojna letala.
Analitiki pričakujejo, da bo ameriški kongres prodajo hitro potrdil, saj v ZDA obstaja široko dvostrankarsko soglasje glede podpore tajvanski obrambi. Tajvan ima lastno obrambno industrijo, vendar bi bil v morebitnem vojaškem spopadu s Kitajsko močno podrejen, zato ostaja odvisen od ameriške vojaške pomoči.
Tajvan povečuje obrambne izdatke
Vlada predsednika Lai Ching Teja je napovedala, da bo obrambne izdatke prihodnje leto zvišala na več kot tri odstotke BDP in do leta 2030 na pet odstotkov BDP. Načrtuje tudi do milijardo tajvanskih dolarjev posebnih sredstev za nadgradnjo zračne obrambe in povečanje proizvodnje ter zalog streliva. Predlogi morajo še dobiti podporo opozicijsko vodene parlamentarne večine.
Naraščajoč vojaški pritisk Pekinga
Kitajska skoraj vsak dan pošilja vojaška letala in ladje v bližino Tajvana v okviru tako imenovanih sivih con – pritiskov, ki ne pomenijo neposrednega vojnega dejanja. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v 24 urah zaznali 40 kitajskih vojaških plovil, vključno z lovci, helikopterji in droni. Poleg tega je ta teden najnovejša kitajska letalonosilka Fujian plula skozi Tajvansko ožino, kar je dodatno zaostrilo napetosti.
