"Čimprejšnja ponovna vzpostavitev normalnega in varnega prehoda skozi ožino je želja celotne mednarodne skupnosti," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Lin Jian.
Dodal je, da si bo Peking še naprej prizadeval za normalizacijo razmer v zvezi s Hormuško ožino.
Hormuška ožina je ena najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, prek katere se je pred začetkom vojne, ki so jo proti Iranu konec februarja sprožili Izrael in ZDA, stekala približno petina vseh svetovnih zalog nafte.
Največja uvoznica nafte prek Hormuške ožine je bila prav Kitajska, njen uvoz nafte pa je junija po današnjih podatkih, na katere se sklicuje Reuters, dosegel najnižjo raven v skoraj desetih letih.
Kitajska je po začetku vojne proti Iranu hitro omejila uvoz nafte zaradi naraščajočih cen. Pri blaženju posledic potencialne krize se zanaša na strateške naftne rezerve – Peking se je odločil, da bo gorivo zadržal za domači trg, medtem ko strm padec porabe goriva po skokovitem zvišanju cen nafte kaže tudi, da lahko Kitajska ob še vedno naraščajočem ogromnem številu električnih vozil preživi tudi z manj nafte.
Zmanjšanje kitajskega uvoza surove nafte je pripomoglo k ublažitvi pomanjkanja v drugih državah v vzhodni Aziji, ki pa se prav tako zanašajo na uvoz nafte prek Hormuške ožine in bi še vedno lahko utrpele hude posledice, če ladijski promet skozi ožino ne bo kmalu stekel.
Zadnje napovedi predsednika ZDA Donalda Trumpa pri tem ne vzbujajo upanja. Ameriška mornarica naj bi danes v skladu z njegovim ukazom ob 22. uri po srednjeevropskem času ponovno vzpostavila blokado iranskih pristanišč, medtem ko se med Teheranom in Washingtonom znova zapleta.
Trump je v ponedeljek zatrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino in da bodo za to plačane, saj bodo postale "varuhinje ožine". Iran pa je odgovoril, da nikakor ne bo dopustil vmešavanja v upravljanje ožine, kjer se medtem nadaljujejo spopadi med stranema.