Ob otvoritvi letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa je vlada predstavila osnutek proračuna, ki predvideva sedemodstotno povečanje proračuna za vojsko na približno 1900 milijard juanov oziroma 236 milijard evrov.
Zvišanje je v skladu z močno kitajsko gospodarsko rastjo in inflacijo, tako da ostaja delež BDP, ki ga Peking namenja za obrambo, konstanten. Znaša relativno nizkih 1,7 odstotka BDP, kar je približno polovico deleža, ki ga trenutno namenjajo ZDA ali deleža, ki so se ga zavezale doseči države zveze NATO do konca desetletja (3,5 odstotka BDP).
Kitajska si bo v naslednjih petih letih prizadevala okrepiti vojsko in "izvesti večje obrambne projekte", je dejal premier Qiang. V poročilu, ki ga je predstavil, je tudi navedeno, da bo Kitajska "spodbujala prizadevanja za ponovno združitev naroda".
Proračun, ki ga poganja gospodarska rast
Peking od leta 2016 vztrajno povečuje vojaške izdatke za približno sedem do osem odstotkov letno. Lani se je obrambni proračun povečal za 7,2 odstotka. To je mogoče predvsem zaradi močne rasti kitajskega gospodarstva. Medtem ko je Kitajska pred dvema desetletjema predstavljala manj kot tretjino vseh obrambnih izdatkov v Aziji, ti sedaj znašajo približno polovico. Zaradi močne industrijske baze so kitajske investicije v vojsko tipično cenejše kot primerljiva vlaganja ZDA in njihovih zaveznic v Aziji.
Kitajski podatki o obrambnih izdatkih sicer ne vključujejo proračuna nekaterih struktur, ki jih tuje analize (npr. SIPR) uvrščajo med obrambne izdatke. Ključen primer tega je proračun orožnikov (Ljudska oborožena policija), ki je vojaško organizirana policija s 1,5 milijona pripadnikov, ki je podrejena Centralni vojaški komisiji Kitajske komunistične partije, ki poveljuje vsem oboroženim silam. Kitajska vojska je sicer oboroženo krilo Komunistične partije in ne države, zato so ji nadrejeni organi partije in ne države.
Zaostrene mednaroden razmere
Kitajska ohranja ostro retoriko do Tajvana. Peking se bo "odločno boril proti separatističnim silam" in nasprotoval zunanjemu vmešavanju, je zapisano v poročilu o delu vlade, ki ga je predstavil premier Li Qiang.
Napoved o ponovnem povečanju proračuna za vojsko prihaja sredi napetosti v regiji, zlasti glede Tajvana, ki ga Peking razglaša za del Kitajske. Nedavno je okrepil vojaški pritisk na Tajvan z obsežnimi pomorskimi in zračnimi vajami.
Obenem napoved prihaja sredi čistk v vrhu kitajske vojske. Peking jih utemeljuje z bojem proti korupciji v vojski, v okviru katerega so januarja odstavili enega najvišjih vojaških predstavnikov Zhang Youxia, ki naj bi bil med drugim obtožen predaje tajnih podatkov o kitajskem jedrskem programu ZDA.
V zadnjih letih je bilo odpuščenih več visokih generalov ali pa so bile proti njim sprožene preiskave. Peking je pred začetkom letnega zasedanja ljudskega kongresa iz najvišjega političnega posvetovalnega telesa odstranil tri generale.