Ko je kitajska vlada maja 2018 kupila 20.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, stavbni kompleks Royal Mint Court v Londonu, za gradnjo nove ambasade, je Boris Johnson, takrat zunanji minister konservativne vlade Therese May, ki je odobrila nakup, navdušeno dejal, da gre za največjo kitajsko diplomatsko naložbo v tujini. Tedanji kitajski veleposlanik Liu Xiaoming je izrazil upanje, da bosta z njo Velika Britanija in Kitajska, ki je za Royal Mint Court izkašljala kar četrtino milijarde funtov (288 milijonov evrov), »napisala novo poglavje, ki bo vodilo v zlato dobo odnosov med državama«, kot jo je prvi napovedal že nekdanji konservativni finančni minister George Osborne leta 2015.
Zlata doba se (še) ni zgodila, eden od razlogov za to pa je bil britansko prelaganje odločitve o novi kitajski ambasadi, ki je privedlo do velike kitajske zamere. Prelaganje so prinesle številne kritike, posebno trditev, da bo nova kitajska megaambasada ne samo največji kitajski prisluškovalno-vohunski center v Evropi, ki bo potencialno ogrožal britansko državno varnost, ampak tudi »začasni zapor« za najglasnejše kitajske oporečnike na Otoku. Nova ambasada bi nadomestila sedanjo, ki v prestižni četrti Portland Place stoji že od leta 1877. To je bilo prvo stalno kitajsko diplomatsko predstavništvo v tujini. Kitajci pravijo, da je stara ambasada že dolgo premajhna in da morajo zato uporabljati tudi več drugih poslopij v Londonu. Royal Mint Court, ki je pred mostom Tower Bridge in v neposredni bližini Cityja, poslovno-finančnega srca prestolnice, je bil od leta 1812 do leta 1967 dom britanske kraljeve kovnice kovancev, ki so jih prej pet stoletij kovali v znamenitem londonskem stolpu (Tower of London). Orjaško kovnico, ki so jo zidali štiri leta (1805–1809), bi Kitajci podrli in nadomestili z novo ambasado s 55.000 kvadratnimi metri pisarn in stanovanj za diplomate in drugo osebje.
Prošnjo za gradbeno dovoljenje je kitajska vlada vložila junija 2021. Po britanski zakonodaji o teh večinoma odločajo lokalne vlade. O kitajski prošnji je odločal svet okrožja Tower Hamlets. Neizvoljeni uslužbenci sveta, pristojni za preučitev gradbenih načrtov, so jo odobrili, a so izvoljeni svetniki leta 2022 zavrnili projekt, domnevno zato, ker bi nova ambasada ovirala življenje lokalnega prebivalstva – tudi zaradi pričakovanih protestov. Kitajska vlada je leto kasneje sporočila, da bo prošnjo vnovič vložila samo, če bo britanska vlada obljubila, da bo poskrbela za odobritev, hkrati pa je namignila, da v nasprotnem primeru ne bo odobrila načrtov za povečanje britanske ambasade v Pekingu. Kitajci so novo prošnjo vložili julija 2024, samo dva tedna po zmagi laburistov na volitvah.
Ko je Jinping telefoniral Starmerju
Avgusta 2024 je kitajski predsednik Xi Jinping v telefonskem pogovoru s takrat novim premierjem Keirom Starmerjem dejal, da ga skrbi zavrnitev dovoljenja. Starmerjeva vlada si je kmalu prilastila to odločitev, kar lahko naredi, če je prošnja za gradbeno dovoljenje kontroverzna ali »pomembna za vso državo«. To je sprožilo uradno preiskavo zavrnitve dovoljenja. Januarja 2025 je zunanje ministrstvo sporočilo, da podpira kitajsko prošnjo, vlada pa je avgusta 2025 vseeno odložila odločitev, ker so bili deli gradbenega načrta počrnjeni. Kritiki trdijo, da so predvideni za namestitev tehnologije za tajno prisluškovanje in vohunjenje ter najglasnejše kitajske oporečnike, ki naj bi jih nameravali ugrabiti in pripreti na ambasadi pred prisilno vrnitvijo na Kitajsko. Do konca starega leta je Starmerjeva vlada še dvakrat odložila odločitev zaradi sojenja več osebam, obtoženim vohunjenja za Kitajsko, ki se je končalo brez obsodbe zaradi pomanjkljivih dokazov. Prejšnji teden je vendarle odobrila prošnjo, rekoč, da je državna varnost vladna prva dolžnost in da so v postopku odločanja sodelovale varnostnoobveščevalne službe.
Starmerjev predstavnik je dejal, da bodo z vrsto ukrepov obvladali kakršna koli varnostna tveganja, pa tudi, da je vladna odločitev dokončna, če je ne bo nihče uspešno izpodbil na sodišču. Pravno bitko je napovedalo združenje okoli sto stanovalcev, kitajskih podnajemnikov Royal Mint Courta, ki so sprožili akcijo zbiranja denarja za tožbo, vlado pa obtožujejo, da krši zakon in zlorablja pooblastila za odobritev gradbenih dovoljenj. Ko je Kitajska kupila Royal Mint Court, je podedovala več kot sto podnajemnikov v več stanovanjskih stavbah, ki kljubujejo izselitvi.
Vlada in premier Starmer po prižigu zelene luči novi megaambasadi pričakujeta kitajsko nagrado, v obliki bližnjega povabila Starmerju za obisk na Kitajskem, in če že ne začetka zlate, pa vsaj začetek srebrne nove dobe trgovinskega in gospodarskega sodelovanja. Pričakujeta tudi jezo Trumpa, ki je zadnje čase s kritiko Velike Britanije ne samo poslabšal (domnevno posebne) odnose med državama, ampak na Otoku sprožil tudi pomisleke in razmislek o njihovi prihodnosti, kar je zagotovo vplivalo tudi na odločitev o ambasadi in krepitvi odnosov s Kitajsko.