Dogovor o raketah kitajske izdelave CM-302 je po navedbah več virov, s katerimi so govorili novinarji Reutersa, skoraj sklenjen. Datum dobave sicer naj še ne bi bil določen.
Kitajske protiladijske rakete
Gre za izvozno različico raket, ki imajo v kitajski vojski oznako $YJ-12$ in so v oborožitvi tamkajšnje mornarice že vsaj deset let. Veljajo za sodoben oborožitveni sistem, ki sicer ne predstavlja najnovejše kitajske tehnologije, a bi pomenil pomembno nadgradnjo iranskih zmogljivosti. Njihov doseg je nekaj manj kot 300 kilometrov; letijo z dvakratno hitrostjo zvoka in zelo nizko nad morsko gladino, da se izognejo radarjem, v končni fazi napada pa lahko izvajajo manevre za izogibanje obrambnim sistemom. Sistem je mogoče namestiti na ladje, letala ali mobilna kopenska vozila, uporaben pa je tudi za uničevanje ciljev na kopnem.
Namestitev takšnih raket bi znatno okrepila iranske protiladijske zmogljivosti in predstavljala grožnjo ameriškim pomorskim silam v regiji, sta za Reuters ocenila strokovnjaka za orožje. Doseg teh raket je sicer premajhen, da bi v realističnem vojaškem scenariju resno ogrozile večje ameriške vojne ladje, predvsem letalonosilke, ki so osrednja komponenta ameriške pomorske moči in se praviloma zadržujejo več sto kilometrov od obale. Ob nedavnem poročanju o incidentu, ko naj bi iranski dron domnevno napadel ameriško letalonosilko USS Abraham Lincoln, je bila ta približno 800 kilometrov od iranske obale.
Pogajanja s Kitajsko o nakupu protiladijskih raket naj bi se začela pred vsaj dvema letoma, močno pa so se pospešila po dvanajstdnevni vojni med Izraelom in Iranom junija lani. Po navedbah Reutersa, ki se sklicuje na šest različnih virov, naj bi pogovori lansko jesen dosegli sklepno fazo.
Reutersu ni uspelo ugotoviti števila raket, vrednosti posla ali tega, ali bo Kitajska glede na zaostrene razmere v regiji dogovor dejansko uresničila.
»Iran ima s svojimi zaveznicami sklenjene vojaške in varnostne sporazume in zdaj je primeren čas za njihovo uporabo,« je za Reuters povedal uradnik iranskega zunanjega ministrstva. Kitajsko zunanje ministrstvo je v odzivu po objavi sporočilo, da s pogovori ni seznanjeno, obrambno ministrstvo pa se na poizvedbe ni odzvalo.
Iransko-kitajsko sodelovanje do zdaj predvsem gospodarsko
Kitajska, Iran in Rusija izvajajo redne skupne mornariške vaje. Septembra je kitajski predsednik Xi Jinping iranskemu predsedniku Masudu Pezeškianu zagotovil, da Kitajska podpira Iran pri varovanju suverenosti in nacionalnega dostojanstva. Poleg omenjenih raket naj bi se Iran s Kitajsko pogajal tudi o nakupu sistemov zračne obrambe kratkega dosega.
Potencialna prodaja bi pomenila precejšnjo poglobitev vojaških vezi med Teheranom in Pekingom. Iran v zadnjih letih od Kitajske ni kupil znatnih količin orožja, saj skoraj vsa vojaška oprema, ki jo Iran kupi v tujini, prihaja iz Rusije. Po podatkih inštituta SIPRI Iran že od leta 2015 iz Kitajske ni uvozil nobene znatne količine vojaške opreme, zadnji večji posli so bili sklenjeni okoli leta 2005.
Kitajska pa ostaja ključna gospodarska partnerica Irana. Skoraj vso nafto, ki jo izvozi Iran, kupi Kitajska. Iranska nafta predstavlja nekaj manj kot 15 odstotkov kitajskega uvoza nafte in pokrije približno 9 odstotkov kitajskih potreb po tej surovini. Iz Kitajske Iran uvaža predvsem različne stroje, avtomobile in oblačila.