V zadnjem desetletju je Kitajska zgradila več hidroelektrarn vzdolž reke Yarlung Tsangpo, da bi izkoristila njen energetski potencial. Reka teče skozi najgloblji kanjon na svetu – na enem od odsekov pade z nadmorske višine 2000 metrov v samo 50 kilometrih –, kar predstavlja velik potencial za proizvodnjo hidroenergije.
Ko reka zapusti Tibetansko planoto, zavije na jug v Indijo in postane Brahmaputra, ki je ena najpomembnejših rek na vzhodu Indije za plovbo in namakanje. V Bangladešu se združi z Gangesom. Zaradi tega njena zajezitev povzroča veliko skrbi v teh dveh državah
Megaprojekt hidroelektrane Medong
Vrednost velikanskega projekta hidroelektrarne Medog v spodnjem toku reke Yarlung Tsangpo kitajske oblasti ocenjujejo na nekaj več kot 100 milijard evrov. Zajezitev bo sestavljena iz petih kaskadnih hidroelektrarn.
Elektrarna bo imela instalirano moč okoli 60 gigavatov in naj bi na leto proizvedla do 300 teravatnih ur električne energije. Za primerjavo: slovenska poraba električne energije znaša okoli 15 teravatnih ur na leto, Jez Treh sotesk, doslej največja elektrarna, ki se prav tako nahaja na Kitajskem, pa proizvede v povprečju slabih 80 teravatnih ur na leto in ima instalirano moč 22 gigavatov.
Peking je načrte za jez prvič objavil leta 2020, potrdili pa so ga decembra lani. Ker gre za obnovljiv vir energije, bo elektrarna zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida, kar je eden izmed kitajskih državnih razvojnih ciljev.
Projekt je kontroverzen tudi zato, ker se nahaja v regiji Tibet, Tibetanci pa so v preteklosti večkrat neuspešno nasprotovali velikim infrastrukturnim projektom Pekinga. Na začetku letošnjega leta je kitajska vlada aretirala več sto prebivalcev te planote, ki so protestirali proti hidroenergetskemu projektu.
