Raziskovalci s Kitajske akademije znanosti (CAS) so s posebnimi orodji analizirali satelitske posnetke z Bližnjega vzhoda in identificirali »specifične sledi poškodb« na ameriških vojaških objektih, je poročal South China Morning Post.
»Obseg uničenja, ki smo ga zaznali na terenu, znatno presega trditve o 'minimalni škodi' in 'uspešni obrambi', kakršne redno navajajo v uradnih ameriških poročilih. Hkrati pa naša analiza nakazuje tudi, da so iranske trditve o povzročeni 'katastrofalni škodi' močno pretirane,« navajajo kitajski znanstveniki v študiji, objavljeni v strokovni reviji The Innovation.
Američani preprečili dostop do satelitskih posnetkov
Spopad je izbruhnil po tem, ko so ZDA in Izrael 28. februarja izvedli zračne napade na Iran, kar je sprožilo eskalacijo po vsej regiji, resne gospodarske motnje in globalno nestabilnost.
Ameriške oblasti so nato 4. aprila uvedle strogi nadzor nad distribucijo posnetkov za komercialne satelitske ponudnike, zaradi česar je nastal informacijski vakuum. Z obeh strani so nato prihajale diametralno nasprotne navedbe: Washington je hvalil učinkovitost svoje protizračne obrambe, Teheran pa je sporočal, da je popolnoma paraliziral ključna ameriška vojaška vozlišča.
Kitajska ekipa je blokado zaobšla z uporabo posnetkov evropskih satelitov sentinel-2. Z natančnim spremljanjem ameriških baz med 28. februarjem in 9. aprilom so identificirali škodo na skupno približno 217.900 kvadratnih metrih površin, pri čemer so bili napadi izvedeni z razdalj med 78 in 644 kilometri od tarč.
Največja posamična tarča je bila letalska baza Ali Al Salem v Kuvajtu z 20 zadetki. V bazi Al Dhafra v Združenih arabskih emiratih so napadi uničili hangarje z izvidniškimi letali U-2 in droni MQ-9 reaper, v Bahrajnu pa je bil poškodovan kompleks poveljstva pete flote ameriške vojne mornarice.
Razkrili šibke točke obeh strani
Satelitska analiza je razkrila precejšnje pomanjkljivosti protizračne obrambe. V prvem valu napadov je bilo uničenih 58.600 kvadratnih metrov površin, sledilo je dvotedensko zatišje, nato pa je drugi val okoli 15. marca povzročil škodo na 50.000 kvadratnih metrih.
Po pisanju South China Morning Post to nakazuje, da si zračna obramba ne zmore opomoči v kratkem času, saj je povprečni cikel obnove in popravila pokvarjenih sistemov trajal približno 15 dni. Po drugi strani pa analiza kaže, da niti Iran ni imel zmogljivosti za neprekinjene napade, ampak je po vsakem napadu potreboval čas za kopičenje novih raket in brezpilotnih letalnikov.
Kitajski strokovnjaki opozarjajo, da prekomorske baze, ki predstavljajo temelj ameriške vojaške doktrine po svetu (baze imajo denimo v Južni Koreji, na Japonskem, Filipinih in v Avstraliji), prvič doslej kažejo svoje šibke točke ob kombiniranih napadih dronov in balističnih raket.