Severna Koreja je pred kratkim znova javno objavila besedilo svoje ustave, potem ko ga skoraj tri leta ni bilo na uradni spletni strani. Gre za ustavo, spremenjeno marca letos, s čimer je Kimova oblast dobila dodatno oporo.
Kim dobil večja pooblastila
Kot piše LADbible, daje spremenjena ustava Kim Jong Unu pravico veta na odločitve parlamenta in možnost razrešitve poslancev, ki izgubijo zaupanje ljudstva. Kot predsednik komisije za državne zadeve je dobil tudi izrecno pooblastilo za poveljevanje jedrskim silam. Poleg tega lahko pristojnemu vojaškemu organu prenese pooblastilo za uporabo jedrskega orožja.
Spremembe še dodatno utrjujejo njegov položaj na čelu države, ki je tehnično gledano še vedno v vojni z Južno Korejo. Korejska vojna se je leta 1953 končala s premirjem, mirovnega sporazuma pa državi nikoli nista podpisali.
Severna Koreja opustila cilj združitve
Spremenjena ustava ne vsebuje več določb o združitvi obeh Korej, Južno Korejo pa opredeljuje kot samostojno državo. S tem je Pjongjang potrdil spremembo svoje politike, ki jo je Kim napovedal že konec leta 2023.
»Sprememba severnokorejske ustave odraža nekaj, kar vemo že tri leta – Severna Koreja noče imeti ničesar več opraviti z Južno Korejo,« je za revijo Newsweek povedal Edward Howell, avtor knjige Nova os pretresov: Severna Koreja, Rusija, Kitajska, Iran.
Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je pozval k vzpostavitvi trajnega miru, vendar Pjongjang zavrača poskuse zbliževanja obeh držav.
Kim Jong Un je že pred časom izjavil, da Severna Koreja z Južno Korejo nima prav nič skupnega. Howell meni, da Pjongjang s tem jasno sporoča, da ga ne zanimajo prizadevanja južnokorejske vlade za obnovitev odnosov.
Priprave na vojno
Napetosti so se v zadnjih tednih še povečale zaradi severnokorejskih vojaških dejavnosti. Po poročanju medijev je Pjongjang preizkušal balistične rakete, v začetku meseca pa so v bližini meje z Južno Korejo opazili tudi tanke.
Kimova sestra je sosednji državi zagrozila z uničenjem, severnokorejski voditelj pa je vojaške poveljnike pozval, naj povečajo bojno pripravljenost svojih enot.
»Glavna revolucionarna naloga poveljnikov čet je dokončati bojno usposabljanje svojih enot, da bodo te popolnoma pripravljene na vojno. To je treba doseči z bistvenim povečanjem intenzivnosti vojaškega urjenja,« je po poročanju portala LADbible sporočil Kim.
Dodal je, da je njegov končni cilj zgraditi čim močnejšo vojsko in pospešiti njeno modernizacijo. Spremembe ustave so še dodatno utrdile njegov nadzor nad oboroženimi silami, vključno z jedrskim arzenalom.