Države članice in nevladne organizacije jim bodo lahko zastavljale vprašanja, predstavitev bodo predvajali po spletu, vse to pa je namenjeno večji preglednosti izbire šefa OZN. Postopek je namreč v preteklosti potekal za zaprtimi vrati in bil deležen kritik o nepreglednosti pri izbiri voditelja najbolj univerzalne politične organizacije na svetu.
Danes se bosta predstavila prva kandidata, najprej nekdanja predsednica Čila Michelle Bachelet, nato pa vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA Rafael Grossi. Vsaka predstavitev, ki ji uradno pravijo interaktivni dialog, bo trajala tri ure s strogo odmerjenim časom za uvodne besede, vprašanja in odgovore. Jutri se bosta predstavila bivša predsednica Kostarike Rebeca Grynspan ter nekdanji predsednik Senegala Macky Sall.
Ime bo znano oktobra
Izbiranje generalnega sekretarja OZN bo trajalo kakšnega pol leta. Prihodnji mesec se bodo kandidati neformalno srečali s predstavniki petnajstih članic varnostnega sveta. V varnostnem svetu se bodo potem julija začela poskusna glasovanja o kandidatih. Več krogov bo potekalo do oktobra, ko naj bi v varnostnem svetu izbrali eno ime in ga predlagali v potrditev generalni skupščini. To bo kandidat z največ podpore, ki mu ne bo nasprotovala nobena od petih stalnih članic varnostnega sveta. Novi generalni sekretar bo potem po potrditvi v generalni skupščini 1. januarja 2027 nasledil sedanjega Antonia Guterresa, ki se mu izteče drugi petletni mandat.
Kdor koli bo izbran, ga čaka vodenje organizacije, ki je v finančnih škripcih in ki je tarča kritik o neučinkovitosti pri temeljnem poslanstvu zagotavljanja miru in varnosti.
Prvič ženska? In od kod?
Kot vsakič ob izbiranju novega generalnega sekretarja se pojavlja vrsta vprašanj o tem, kdo bo oziroma bi moral zasesti funkcijo. Tokrat je precej izpostavljeno vprašanje, ali naj bo to prvič ženska. Dolgo časa države članice žensk skoraj niso predlagale – do leta 2016 so bile kandidatke skupno samo tri. Leta 2016 se je to spremenilo, saj jih je bilo sedem od skupno trinajstih, a vendar je bil izbran Guterres. Zdaj obstaja vrsta pobud o tem, da bi izbrali žensko, ena denimo nosi ime Gospa generalna sekretarka. Toda predvsem ZDA pa tudi Rusija so nakazale, da nočejo vnaprej pristajati na izbiro glede na spol. Ameriški veleposlanik pri OZN Mike Walz je dejal, da svetovna organizacija v danem trenutku potrebuje najboljšega mogočega voditelja, ne glede na to, ali je moški ali ženska.
Vprašanje je tudi, od kod naj novi generalni sekretar prihaja. V OZN je pet regionalnih skupin. Vsakič naj bi bila na vrsti za generalnega sekretarja ena, vendar pa ta rotacija ni nikjer strogo zapisana, zato se je tudi ne držijo. To je razvidno že iz podatka, da so imeli doslej osem mandatov generalni sekretarji iz zahodnoevropske skupine, štiri mandate iz azijske, tri iz afriške, dva iz latinskoameriške in nobenega iz vzhodnoevropske. Leta 2016 je nekako veljalo, da naj bi bila prvič na vrsti vzhodnoevropska skupina, in tedaj je kandidiral tudi nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk, a je bil potem izbran Portugalec Guterres. Tokrat naj bi bila na vrsti Latinska Amerika, od koder prihajajo trije od štirih kandidatov, eden pa iz Afrike.
Komentar iz ZDA slabo znamenje za favoritko
Michelle Bachelet (74 let) je nekdanja predsednica Čila, ki so jo februarja predlagale njena država, Brazilija in Mehika. To je bilo sploh prvič v sodobnem času, da je nekega kandidata predlagalo več držav. Čile je kasneje umaknil podporo, ko je oblast prevzel desni predsednik Jose Antonio Cast, toda Bacheletova je ostala kandidatka. Veljala je za favoritko, toda zadnje izjave iz ameriške administracije kažejo, da bi jo ZDA lahko ustavile z vetom. Bacheletova je bila visoka komisarka za človekove pravice in je tri leta izvršna direktorica agencije ZN za ženske, zdaj pa so se v ameriškem senatu pojavili očitki, da takrat ravnanja Kitajske z Ujguri ni označila za genocid in je zagovarjala pravico do splava kot temeljno človekovo pravico. Besede Walza, da se strinja s temi pomisleki, pomenijo, da so njene možnosti upadle.
Rafael Grossi (65) je od leta 2019 generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA. Predlagala ga je Argentina. V svoji vlogi je bil pogosto v interakciji s stalnimi članicami varnostnega sveta, tudi ko so se ZDA pod prvo Trumpovo vlado umaknile iz jedrskega sporazuma z Iranom in je bilo treba iskati nove rešitve. Zdaj velja za favorita. Sam pravi, da se zavzema za reformo svetovne organizacije, da bo »učinkovita in služila svojemu namenu«.
Rebeca Grynspan (70) je bivša podpredsednica Kostarike, predlagala jo je njena država. Je aktualna generalna sekretarka Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju, a je položaj zdaj zamrznila, da ne bi bilo navzkrižja interesov. Je ekonomistka, v prejšnjem desetletju so jo uvrstili med petdeset največjih intelektualcev Latinske Amerike.
Macky Sall (64) je nekdanji predsednik Senegala in torej afriški, ne latinskoameriški kandidat. Predlagal ga je Burundi, ki trenutno predseduje Afriški uniji. To je povzročilo nekaj zmede in kritik zaradi poročil, da ga je predlagala Afriška unija, kar ne drži. Poudarja potrebo po globoki reformi svetovne organizacije v svetu, ki je sredi velike krize, po pomoči zadolženim državam v razvoju ter po reformi varnostnega sveta.
Še novi kandidati?
Mogoče je, da se bo pojavil še kak kandidat in da bodo zato v generalni skupščini organizirali dodatne predstavitve. Tako je bilo tudi pred desetimi leti. Se je pa takrat pokazalo, da so bili kasnejši kandidati na slabšem, ker so si države že oblikovale mnenje o tistih, ki so bili znani od začetka. Res pa je tudi, da je bilo kandidatov pred desetimi leti precej več, zato bi lahko imel kakšen naknadni kandidat tokrat več možnosti, sploh če bi bili vsi štirje sedanji nesprejemljivi za katero od stalnih članic.
