Medtem ko se več tisoč francoskih gasilcev, ki jim pomagajo vojaki in pripadniki civilne zaščite, bori z gozdnimi požari na različnih koncih Francije, najhuje je na jugozahodu države pri Bordeauxu, policija poskuša najti ljudi, ki so te požare zanetili.
Notranji minister Laurent Nuñez pravi, da je v devetih od desetih primerov za požar kriv človek, v treh primerih namerno. Glede slednjih je francoski predsednik Emmanuel Macron nedavno dejal: »Tu ne bo milosti!«
Požigalce lahko čaka od 10 do 15 let zapora. Nekateri poslanci pa zahtevajo še hujše kazni. Pri izvajanju zakona so sodniki na jugu Francije, kjer je nevarnost za obsežne požare veliko večja kot na severu države, že tako precej strožji in bodo gotovo dosodili najvišje možne kazni.
"Piromane je treba zdraviti"
Od začetka julija so policisti aretirali že več kot dvesto ljudi, ki so osumljeni, da so povzročili požar. Pri tem gre v 20 odstotkih za ženske. Kot piše v poročilu državnega tožilstva, so nekateri v gozdu ali grmičevju kadili in odvrgli ogorek, spet drugi so pekli na žaru, tretji so si privoščili celo ognjemet. Pri Bordeauxu in tudi južno od Pariza pa so požar zanetili delavci z iskrami brusilnega stroja.
Pri namerno povzročenih gozdnih požarih lahko gre tudi za brisanje sledi po kriminalnem dejanju, kot je umor. Piromani poskušajo svojo psihično napetost ublažiti s požarom. Ogenj jih vznemirja, pomirja in povzroča užitek. Menda nekatere televizijski prizori gorečega gozda, zlasti nočni, naravnost spodbujajo k požigom. Psihiatri in psihologi menijo, da je treba piromane zdraviti, ne pa poslati v zapor.
Nekateri za sedanje požare po vsej Franciji obtožujejo tudi nekatere okoljevarstvene organizacije, kot je Zveza za zaščito ptic, ker so nasprotovale čiščenju podrasti in pogosto dosegle, da se to delo ni opravilo. Gozdni požari se namreč širijo predvsem na območjih, kjer čiščenja podrasti niso opravili.
V nedeljo so na jugovzhodu Francije aretirali 23-letnega moškega, ki je sam sporočil gasilcem, kje je najprej zanetil ogenj, zatem pa je to storil še drugje. Zdaj policisti ugotavljajo, koliko gozdnih požarov je še zanetil.
V preiskavi strokovnjaki, ki so za to posebej izurjeni, najprej ugotovijo, v kateri smeri se je širil ogenj, ker tako lahko najdejo kraj, kjer se je gozdni požar začel. Potem prek videonadzora, telefonskih signalov in ljudi, ki živijo v bližini izvora požara, ugotavljajo, katere osebe so se tik pred začetkom požara gibale v bližini.
Tako so pred dvema tednoma že po nekaj urah preiskave aretirali dve osebi, ki sta zanetili požar 50 kilometrov južno od Pariza. Obe sta stari 18 let, eden je študent, drugi pa prostovoljni gasilec, ki delo opravlja že vse leto. Zdaj proti njemu poteka preiskava.
Primeri tudi pri nas
V Sloveniji, na Dolenjskem, smo pred desetletji imeli primer mladega gasilca, ki je bil vedno prvi na kraju požarov in jih je najbolj požrtvovalno gasil. Ker se je to pogosto dogajalo, je drugim gasilcem postal sumljiv. Kmalu so ugotovili, da je požare na senikih zanetil sam, saj naj bi se hotel izkazati pri gašenju.
