V torek je v Madridu pod vodstvom socialističnega premierja Pedra Sáncheza potekala seja nacionalnega varnostnega sveta, na kateri so poskušali pojasniti, kako je lahko 30. in 31. julija od 72.000 do 80.000 migrantov prišlo v špansko enklavo Ceuta, ki leži v Afriki in ima 85.000 prebivalcev. Ločeno so se o tem vprašanju v parlamentu začela zaslišanja sedmih ministrov španske vlade in tam je bilo posebej burno.
Prva je nastopila obrambna ministrica Margarita Robles. Po njenih besedah je nacionalni center za obveščevalne dejavnosti, ki ima v Ceuti 25 agentov, kot je razkrila, opozoril na to, kaj se v Ceuti pripravlja. Dejala je, da so informacije proučili z varnostnimi silami in vladnimi predstavniki. Potem pa je notranji minister Fernando Grande-Marlaska to odločno zanikal in dejal, da ne od centra za obveščevalne dejavnosti ne od kogar koli drugega ni bilo nobenega poročila, ki bi napovedovalo, da se lahko zgodi tako velik nenaden pritisk na mejo.
Kot je poročal El Pais, je sicer že dolgo znano, da se ta dva ministra Sanchezove vlade, ki vodita državotvorna resorja, politično ne ujemata. Obrambna ministrica Robles se je sicer opravičila in dejala, da bi lahko vlada storila več, o poročilu pa je povedala, da ga morda res ni bilo, ker ni nujno, da se vse napiše na papir, so pa bile na voljo informacije. Medtem je minister Marlaska vztrajal, da so storili vse, kar so lahko. Odgovore bodo očitno iskali še nekaj časa.
V Ceuti kritizirajo vlado
V nacionalnem varnostnem svetu, ki je tudi proučeval dogodke v Ceuti, sedijo vsi pomembni ministri in šefi tajnih služb. Preko videopovezave se je sestanka udeležil tudi predsednik mestne avtonomne skupnosti Ceuta, Juan Jesús Vivas, član konservativne Ljudske stranke, ki že ves avgust zahteva, da reševanje migrantske krize v Ceuti vlada prevzame v svoje roke. Sánchez mu odgovarja, da bi moral ukrepati tudi on, saj ima Ceuta avtonomijo. Prejšnji teden je vlada sicer sporočila, da odpira začasna centra za nastanitev 1800 mladoletnih migrantov. Za okoli 500 deklet do 18. leta, ki so moški del migrantov nekajkrat obtožile spolnega nasilja, bo deloval center v celinski Španiji, za fante pa v Ceuti. Vlada je evropsko komisijo zaprosila za finančno pomoč za širitev teh dveh centrov in tudi za utrditev meje med Ceuto ter Marokom.
Vlada ocenjuje, da je mejo med Marokom in Španijo pred štirimi tedni prečkalo približno 72.000 migrantov, 70.000 pa se jih je zelo hitro vrnilo v Maroko. V resnici ni povsem jasno, koliko jih je še ostalo (nekateri trdijo, da 5000). Vsekakor tisti, ki so ostali – veliko je mladoletnih brez staršev, ki se jih po španskih zakonih ne sme izgnati – težko najdejo hrano, vodo, prenočišče in sanitarije. Velika večina teh migrantov je prve tri tedne avgusta spala na ulicah in na plažah. Prebivalci Ceute se pritožujejo zaradi poslabšanja higienskih in menda tudi varnostnih razmer. Mnogi migrante obtožujejo tudi za izbruh bolezni v Ceuti, in sicer gastroenteritisa, tuberkuloze in garij. Vendar strokovnjaki za zdravje menijo, da so obtožbe neutemeljene.
Spor o usodi mladih migrantov
Vprašanje o prihodnosti teh 1800 mladih migrantov je izzvalo ostro polemiko med levosredinsko špansko vlado in konservativno Ljudsko stranko. Desnica namreč noče, da bi lahko mladoletni migranti, ki nimajo staršev in skrbnikov, ostali v Španiji, čeprav vlada pri tem samo sledi španskim zakonom. Skrajno desni Vox celo trdi, da bi migranti v španskih mestih lahko povzročili »vojno«.
Politikantsko zlorabljanje migrantov, ko se podžiga strah pred njimi in se jih prikazuje kot novodobne barbare, ni omejeno na Španijo. Čeprav je konec julija 24 ur po vstopu v Španijo velika večina migrantov že odšla nazaj v Maroko, nihče od njih pa ni prišel na evropski kontinent, sta tedaj v evropskih državah desnica in skrajna desnica začeli tekmovati med seboj, katera bo v boju proti migrantom bolj glasna. Oboji so napadali socialistično Sánchezovo vlado, čeprav se je ta na kršenje suverenosti Španije odzvala zelo odločno in učinkovito. Italijanska premierka Giorgia Meloni je denimo zahtevala, da se glede Španije odpravi schengenski režim, čeprav Italija s Španijo nima meje.
