Iranska skupščina strokovnjakov naj bi po poročanju iranskih opozicijskih medijev za naslednjega voditelja Islamske republike Iran izbrala 56-letnega Modžtabo Hameneja, drugega sina umorjenega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Če to drži, gre za prvi dinastični prenos oblasti v tej islamski republiki, ki takšnega sosledja vladavine iste družine na čelu države ni predvidevala.
Po poročanju New York Timesa dokončna odločitev še ni bila sprejeta, o njegovem imenovanju pa so člani sveta strokovnjakov dvakrat razpravljali v torek. Do njegovega morebitnega imenovanja v okviru sveta strokovnjakov, 88-članskega organa šiitske republike, ki odloča o najvišji funkciji v državi, prihaja v času stopnjevanja vojne, ko režim poskuša kljub številnim napadom ameriških in izraelskih sil na njihovo vojaško, jedrsko in tudi politično infrastrukturo jasno pokazati, da vodenje države tudi v teh težkih okoliščinah vojne nadaljuje.
Že na muhi Izraela
Med člani sveta strokovnjakov naj bi obstajali zadržki, da bi razgrnili ime novega verskega voditelja, saj bi tako ta lahko nemudoma postal tarča novih izraelsko-ameriških napadov. Ta bojazen ni brez osnove. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je namreč že sporočil, da bo Hamenejev naslednik na muhi izraelske vojske. »Vsak voditelj, ki ga iranski teroristični režim imenuje za nadaljevanje načrta uničenja Izraela, grožnje ZDA in svobodnemu svetu ter državam v regiji in zatiranja iranskega ljudstva, bo nedvoumno tarča za odstranitev. Ni pomembno, kako se imenuje ali kje se skriva,« je sporočil Kac.
Po pravilih Islamske republike Iran mora biti vrhovni verski voditelj visoko uvrščeni šiitski pravnik (ajatola), politično in versko usposobljen ter zvest načelom islamske republike. Vse to za Modžtabo Hameneja drži, a pomembneje očitno je, da ima podporo islamske revolucionarne garde, ki naj bi zelo pritiskala na izvolitev Hamenejevega sina. Njegova izvolitev je jasen signal, da z novim voditeljem ne bo prišlo do odmika režima od zastavljene poti ajatole Alija Hameneja.
Čeprav je bil Modžtaba Hamenej že nekaj let v ožjem krogu favoritov za naslednika Alija Hameneja, je njegovo imenovanje prav zaradi nenačrtovanega dinastičnega prenosa oblasti vendarle veljalo za manj verjetno. Med glavnimi favoriti je bil Ali Laridžani, vodja sveta za nacionalno varnost, ki je po Hamenejevi smrti de facto vodil državo s svetom za nacionalno varnost, pa čeprav je uradno po pravilih islamske republike oblast začasno prevzel tričlanski svet. V njem so predsednik Masud Pezeškian, predsednik vrhovnega sodišča Golam Hosein Mohseni Edžei in član sveta varuhov, ajatola Alireza Arafi.
Uradno imenovanja Modžtabe Hameneja iranske oblasti še niso sporočile. Po torkovih napadih na sedež sekretariata sveta strokovnjakov v mestu Kom, kjer naj bi 88 delegatov izvolilo novega voditelja, so izvolitev očitno opravili po virtualni poti. Modžtaba Hamenej se je rodil v Mašadu leta 1969 in je drugi sin pokojnega verskega voditelja države, za katerim se je 40-dnevno obdobje žalovanja že začelo, kmalu pa naj bi sledil tudi njegov pogreb v svetem mestu Mašad na vzhodu države. Iranci se lahko od danes poklonijo pokojnemu voditelju Irana v teheranski molilnici Imama Homenija, kjer bo ležalo njegovo truplo še naslednje tri dni.
Sin šiitske republike iz revolucionarne družine
Prednost Modžtabe Hameneja pred drugimi kandidati je očitno bila, da ima tesne vezi z iransko revolucionarno gardo in je dolgo upravljal mrežo zaupnikov svojega očeta. Teologijo je podobno kot drugi kleriki študiral v svetem mestu Kom, pozneje pa se je duhovniškemu poklicu posvetil tudi s predavanji v tamkajšnjem semenišču. Izvira iz družine, ki je bila jasno posvečena idealom islamske revolucije. Njegov oče Ali Hamenej se je po islamski revoluciji, kjer je bil eden izmed glavnih voditeljev, pozneje kot član prehodnega revolucionarnega sveta znašel v boju za obrambo nove republike.
Že takrat se je tesno povezal z islamsko revolucionarno gardo, nastajajočo združitvijo provolucionarnih paravojaških sil, ki naj bi bile protiutež redni vojski, ki je bila prej zvesta šahu. Ko se je njegov oče Ali Hamenej leta 1981 povzpel na mesto predsednika države (ta položaj je ohranjal vse do leta 1989, ko je postal naslednik pokojnega velikega ajatole Ruhole Homeinija), je Modžtaba šele zaključeval srednjo šolo. Le leto dni je ob koncu dolge osemletne iraško-iranske vojne nato služil kot prostovoljec v vojski, kar je sicer zadostovalo, da je pridobil revolucionarno verodostojnost. Njegova enota je namreč sodelovala na koncu v številnih pomembnih bitkah, soborci pa so se čez čas povzpeli na pomembne položaje v islamski gardi.
Organizator represije reformističnih protestov
Večinoma se je izogibal javnosti, redko je imel govore in redko se je pojavljal v državnih medijih. Vendar pa so v zapleteni teokratski strukturi Irana njegov vpliv mnogi ocenjevali kot močan. Bil je v ožjem krogu zaupnikov svojega očeta in je delal tudi v njegovem uradu. Leta 2009, ko so po obsežnih nepravilnostih na predsedniških volitvah na ulice odšli milijoni ljudi, da bi protestirali v podporo opeharjenemu voditelju Zelenega gibanja Miru Hoseinu Musaviju, je bil Modžtaba Hamenej glavni akter, ki je organiziral represijo nad protestniki. Odtlej je tudi v reformističnih krogih klerikalnega režima izgubil verodostojnost. Je pa očitno prav zaradi svojih vezi z islamsko gardo precej bolje zapisan pri konservativnejših krogih.
ZDA ga vse od leta 2019 uvrščajo na seznam sankcioniranih oseb, ki so jim zamrznili premoženje v ZDA, prav tako pa Američani z njim ne smejo poslovati. Razlog za uvrstitev na seznam sankcioniranih je bil, da je deloval v imenu vrhovnega voditelja, čeprav ni imel uradne vladne funkcije, in je sodeloval pri podpori regionalnih skupin ter zatiranju znotraj Irana.