Megalomanija v betonu in jeklu, kot nekateri imenujejo projekt, bo v končni podobi visoka impresivnih 55,6 metra. Kip Device Marije meri dobrih 40 metrov, gradbeniki pa ga postavljajo na 15,6 metra visok podstavek v obliki krone, v katerem bodo uredili tudi razgledna mesta. S tem bo kip postal najvišji spomenik Devici Mariji v Evropi in drugi najvišji na svetu, takoj za skoraj 100-metrsko »materjo vse Azije« na Filipinih. Za primerjavo: znameniti kip Kristusa Odrešenika v Riu de Janeiru skupaj s podstavkom meri 38,5 metra.
Za gradnjo, katere stroške pri lokalnih medijih ocenjujejo na približno 23 milijonov evrov (100 milijonov zlotov), stoji industrialec in milijarder Roman Karkosik s soprogo. Je ustanovitelj in večinski lastnik industrijske skupine Boryszew, velja za enega najbogatejših Poljakov, v bližnjem mestecu Kikół pa prebiva v obnovljeni palači iz 18. stoletja. Po nekaterih navedbah prinaša spomenik zahvalno daritev za ozdravitev hčerke po hudi bolezni, kar projektu daje osebno noto. Varnostnik na gradbišču je za agencijo AFP v šali pripomnil, da si je milijarder gradbišče pred kratkim ogledal »z zadnjega sedeža svojega maybacha«.
Gospodarski obeti in razdvojena mnenja javnosti
Lokalne oblasti v občini Kikół, ki sodi med najrevnejše v regiji, si od projekta obetajo predvsem gospodarski razcvet. Županja Renata Gołębiewska je izrazila upanje, da bo naložba prinesla »priložnost za rast in ustvarjanje novih delovnih mest«.
Lokacija ni naključna, saj kip stoji v neposredni bližini obstoječega svetišča Žalostne Matere Božje, kamor se ljudje že desetletja zgrinjajo na romanja.
A vsenavzočega navdušenja ni opaziti. Medtem ko nekateri obiskovalci v kipu vidijo »nekaj monumentalnega« in kraj za iskanje vere, so drugi precej bolj kritični. »Ta denar bi bilo namesto za Devico Marijo bolje vložiti v bolnišnico ali sirotišnico,« navajajo besede para iz bližnjega mesta Sierpc. Kritike so se pojavile tudi ob novicah, da v podjetju v lasti Karkosika odpuščajo zaposlene, kar postavlja pod vprašaj prioritete milijarderja.
Spreminjanje verske podobe Poljske
Spomenik tako postaja simbol kompleksnega odnosa Poljske do vere. V državi, koder katolištvo globoko zaznamuje nacionalno identiteto in Devica Marija velja za zaščitnico naroda, hkrati poteka eden najhitrejših procesov sekularizacije na svetu. Leta 2021 se je za rimokatolike opredelilo 71 odstotkov prebivalstva, kar pomeni občuten padec v primerjavi z 88 odstotki desetletje prej. Medtem ko Črna Madona iz Čenstohove privabi od tri do pet milijonov romarjev na leto, ostaja odprto vprašanje, ali lahko betonski velikan v Konotopiu obrne trend praznjenja cerkva.
Marek Mrowczyński, lokalni župnik, upa, da bo kraj »obrodil sadove globlje vrnitve k veri ali vsaj pomagal ljudem poglobiti vero«. Vendar niso vsi prepričani, da monumentalni prikazi vere lahko rešijo duhovno praznino. Kot je cinično pripomnila ena od obiskovalk: »Trenutno v 90 odstotkih primerov vsi razmišljajo le o tem, kaj bodo dobili od tega in koliko bodo zaslužili.« Kakšna usoda čaka kip – ali bo postal svetilnik vere ali zgolj turistična atrakcija –, bo pokazal čas.