Organizacijo združenih narodov bo s 1. januarjem 2027 vodil novi, deseti generalni sekretar po vrsti v njeni dobrih 80 let dolgi zgodovini. Kdo bo to, bo znano predvidoma oktobra, ko bosta svoje dokončno povedala varnostni svet in generalna skupščina. Na sedežu OZN, v dvorani skrbniškega sveta, pa so se v torek začele javne predstavitve štirih uradnih kandidatov, kolikor so jih doslej predlagale države članice.
Predstavniki 193 držav članic in nevladnih organizacij lahko v tem relativno novem procesu (prvič in edinkrat doslej so predstavitve potekale leta 2016) zastavljajo vprašanja, predstavitev predvajajo po spletu, vse to pa je namenjeno večji preglednosti izbire šefa najbolj univerzalne politične organizacije na svetu. Postopek je namreč v preteklosti potekal za zaprtimi vrati in bil zato deležen kritik.
Svet nujno potrebuje upanje
Prva je bila za tri ure dolgo predstavitev v torek na vrsti nekdanja predsednica Čila Michelle Bachelet, ki so jo februarja predlagale njena država, Brazilija in Mehika. To je bilo sploh prvič v sodobnem času, da je nekega kandidata predlagalo več držav, je pa Čile kasneje umaknil podporo, ko je oblast prevzel desni predsednik Jose Antonio Cast, toda Bacheletova je ostala kandidatka. »Moje osrednje sporočilo je, da svet nujno potrebuje upanje,« je dejala. »Naš svet in ureditev, ki temelji na mednarodnem pravu, sta pod pritiskom kot še nikoli prej,« je dejala in zato izpostavila nujnost »čudežnosti dialoga, ki lahko nemogoče spremeni v dosegljivo«.
Sledila je vrsta vprašanj, med drugim eno temeljnih tudi za OZN – kako ohraniti in obraniti ureditev, ki temelji na mednarodnih pravilih in pravu. Dejala je, da ima generalni sekretar moralno težo in možnost voditi ter narediti razliko, tudi z velikim osebnim udejstvovanjem. Multilateralizem pa je po njenem ključen. »Vem, da gre veliko trendov v drugo smer, a menim, da mora generalni sekretar govoriti na glas in prepričati članice, da na pravilih temelječa ureditev ni le pravilna, ampak tudi pametna, če želimo miren svet za vse,« je dejala Bachelet, ki je veljala za malo favoritko, dokler niso nedavno v ameriški delegaciji izrazili pomislekov o njenem preteklem delu, ko je bila visoka komisarka za človekove pravice in tri leta izvršna direktorica agencije ZN za ženske. Ameriški veleposlanik Mike Walz je dejal, da se »strinja z zaskrbljenostjo«, ker ravnanja Kitajske z Ujguri ni označila za genocid in je zagovarjala pravico do splava kot temeljno človekovo pravico.
Za Bacheletovo je bil na vrsti Rafael Grossi, ki je od leta 2019 generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA. Predlagala ga je Argentina. V sredo se bosta predstavila še preostala kandidata, najprej Rebeca Grynspan, bivša podpredsednica Kostarike, ki jo je predlagala njena država. Je aktualna generalna sekretarka Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju, a je položaj zamrznila, da ne bi bilo navzkrižja interesov. Kot zadnji bo na vrsti Macky Sall (64), nekdanji predsednik Senegala in torej afriški, ne latinskoameriški kandidat. Predlagal ga je Burundi, ki trenutno predseduje Afriški uniji.
Mogoče je, da se bo kasneje pojavil še kak kandidat.
Težka naloga
Izbiranje generalnega sekretarja OZN bo trajalo kakšnega pol leta. Prihodnji mesec se bodo kandidati neformalno srečali s predstavniki petnajstih članic varnostnega sveta. V varnostnem svetu se bodo julija začela poskusna glasovanja o kandidatih. Več krogov bo potekalo do oktobra, ko naj bi v varnostnem svetu izbrali eno ime in ga predlagali v potrditev generalni skupščini. To bo kandidat z največ podpore, ki mu ne bo nasprotovala nobena od petih stalnih članic varnostnega sveta. Novi generalni sekretar bo potem po potrditvi v generalni skupščini 1. januarja 2027 nasledil sedanjega Antonia Guterresa, ki se mu izteče drugi petletni mandat.
Kdor koli bo izbran, ga čaka vodenje organizacije, ki je v finančnih škripcih in ki je tarča kritik o neučinkovitosti pri temeljnem poslanstvu zagotavljanja miru in varnosti.
