Posebej v oči bode podpora Zalužnemu, ki ga je Zelenski februarja 2024 odstavil, ker je postal preglasen kritik vodstva države, ter ga poslal na položaj veleposlanika v Londonu. Tam je Zalužni odrinjen od dogajanja v Ukrajini in se niti preveč ne oglaša. Zelenski naj bi mu ponudil mesto premierja in vodje urada, vabili so ga tudi v stranko Služabnik ljudstva, vse to je zavrnil in očitno načrtno drži distanco od predsednika.
To se mu je dolgo časa obrestovalo in še konec lanskega leta je kazalo, da bi Zelenskega premagal v morebitnem drugem krogu celo z dvema tretjinama glasov, kot je kazala decembrska anketa podjetja Solis. Takrat je namreč predsedniku močno škodovalo razkrivanje korupcijskega škandala v električnem gigantu Energoatom, v katerega so bili vpleteni številni njegovi bližnji sodelavci.
Toda zdaj bi Zelenski, ki mu pomaga tudi uspešna zračna kampanja proti Rusiji, v morebitnem drugem krogu dobil 42 odstotkov glasov, Zalužni pa 39 odstotkov. To je sicer še vedno precej tesno in kaže, da nekdanji priljubljeni poveljnik vojske ohranja visok ugled med Ukrajinci, a vendar kaže tudi, da se je Zelenski doma politično okrepil.
Če bi bile zdaj parlamentarne volitve, bi morebitna stranka Zalužnega dobila 18 odstotkov glasov, blok Zelenskega 16 odstotkov in morebitna stranka Budanova 12 odstotkov. Ne Budanov ne Zalužni nista napovedala ustanovitve stranke, prav tako nista naznanila kandidature na morebitnih predsedniških volitvah. Te bi morale biti že spomladi 2024, vendar jih po ustavi ni mogoče izpeljati v času izrednih razmer, ki veljajo zdaj v času vojne.
Blok Zelenskega je sicer hipotetična nova stranka predsednika, o kateri se ugiba, ker je zdajšnja Služabniki ljudstva precej nepriljubljena. Marca ji je anketa podjetja Solis namerila samo 11,5 odstotka podpore.
Četrti na parlamentarnih volitvah bi bili nacionalistična stranka Azov in stranka Evropska solidarnost bivšega predsednika Petra Porošenka. Vsaka bi dobila po osem odstotkov glasov.
