Smrt 86-letnega vrhovnega vodje Irana Alija Hameneja zaradi ameriško-izraelskih napadov je vsekakor hud in ponižujoč udarec za sedanji iranski teokratski režim, ki mu vlada šiitska visoka duhovščina. A to ne pomeni njegovega konca. Prihodnost režima pa je najbrž odvisna predvsem od tega, ali se bodo ameriški in izraelski napadi nadaljevali oziroma kako bodo potekali v naslednjih dneh in tednih. Donald Trump bi na primer lahko uporabil recept iz Venezuele: režim bi se ohranil brez glavnega voditelja. Sicer zadnje dni spodbuja iranske množice, naj zrušijo režim Islamske republike Iran. Vendar je na primer malo verjetno, da bi se Rezi Pahlaviju, sinu tiranskega šaha, ki so ga ljudske množice strmoglavile leta 1979, uspelo uveljaviti na čelu »tranzicije v demokracijo«, kar razglaša za svoj namen. Mogoča pa je druga skrajnost: da bo revolucionarna garda vsilila še bolj represiven režim, kot je bil doslej.
Za zdaj je politični sistem islamske republike kljub smrti njegove ključne osebe še trden. Vojska z revolucionarno gardo še vedno podpira režim, ki se je doslej, ob številnih ljudskih vstajah v zadnjih 30 letih, izkazal za trdnega in stabilnega. Menda pa zanj tudi ne bo usodno sedanje vojaško posredovanje ZDA in Izraela.
Namesto Hameneja triumvirat
V skladu z iransko ustavo bo ubitega Hameneja začasno nadomestil triumvirat, v katerem so razmeroma napredni predsednik države 71-letni Masud Pezeškijan, ultrakonservativni vodja sodne oblasti 69-letni Golamhosajn Mohseni Ejei in kot predstavnik sveta varuhov 66-letni Alireza Arafi. Ta trojica bo vodila Iran, vse dokler ne bo 88-članski zbor strokovnjakov izvolil novega vrhovnega voditelja. Sicer člane zbora strokovnjakov določi 12 članov sveta varuhov, ki pa jih de facto imenuje vrhovni vodja. Ker je torej ultrakonservativni Hamenej v svet varuhov poslal konservativce, tudi sestava zbora strokovnjakov ne more biti drugačne politične usmeritve. Torej je pričakovati, da bo novi vrhovni vodja znova konservativec.
Sicer ima Iran od leta 2024 razmeroma naprednega predsednika države Pezeškijana. A dejanska oblast je povsem skoncentrirana v rokah vrhovnega vodje. Na tem položaju je bil Hamenej vse od leta 1989, ko je umrl ustanovitelj te islamske republike in njen prvi vrhovni vodja Ruholah Homeini, ki si je s svojo ultrakonservativno politiko prilastil sadove množične vstaje proti šahu v letih 1978 in 1979.
Na tem najvišjem položaju v Islamski republiki Iran po Hamenejevi smrti trenutno ni očitnega naslednika. Sicer je vrsto let imel to vlogo – vsaj za Hameneja – prav tako ultrakonservativni Ebrahim Raisi, predsednik v letih 2021–2024. Po Raisijevi smrti leta 2024 v helikopterski nesreči (lahko pa je šlo za še eno v vrsti izraelskih likvidacij) so kot možnega naslednika omenjali Mojtabo Hameneja, ki je sin v soboto ubitega vrhovnega vodje. Mojtaba ima velik vpliv na iransko politično sceno in upravlja očetovo bogastvo, ki naj bi znašalo okoli 100 milijard evrov. Gre za premoženje, ki ga je islamska republika zasegla ali pa po nizki ceni pridobila od nasprotnikov islamske revolucije in verskih manjšin. Med možnimi Hamenejevimi nasledniki se omenja tudi Hasan Homeini, vnuk prvega vrhovnega vodje islamske republike.
Nekaj možnosti za novega vrhovnega vodjo Irana ima tudi konservativni in zelo izobraženi 66-letni Ali Laridžani, sicer tudi filozof in matematik, ki je bil v letih 2008–2020 predsednik parlamenta, zdaj pa je še naprej na visokih položajih v državi. Menda je odgovoren za pokol protestnikov 8. in 9. januarja, ko je umrlo več tisoč Irancev. Hamenej naj bi nekaj tednov pred smrtjo izjavil, da svojega naslednika vidi v Laridžaniju.
Nekateri omenjajo kot kandidata za vrhovnega vodjo nekdanjega predsednika države Hasana Rohanija, ki velja za zmernega politika. Pod njim kot predsednikom je Iran leta 2015 podpisal mednarodni jedrski sporazum, ki je obetal odpravo sankcij in vključitev Irana v mednarodno skupnosti. A je leta 2018 Trump sporazum razveljavil.
